Nagrado kmetija leta Mestna občina Ptuj podeljuje že 21. leto zapored, z njo pa se ne more pohvaliti nobena druga mestna občina v Sloveniji.
S tem dokazujejo, da si mesto in podeželje trdno podajata roki, obenem pa utrjujejo zavedanje o pomenu kmetijstva za razvoj mesta in razvoj regije, pravijo na občini.
Izbor zmagovalca odgovorna naloga
Štiričlanska komisija ocenjevalcev je kmetije obiskala in ocenila po določenih merilih. Ocenjevalni elementi so bili ekološko in tehnološko varčno kmetovanje, gospodarjenje na kmetiji, ohranjanje tradicije življenja na vasi, arhitektura in urbanizem ter zunanja ureditev kmetije.
»Iščemo kmetijo, ki je v zadnjem času dosegla nek uspeh. Projekt traja že vrsto let in seveda moram reči, da smo se morali potruditi. Ampak s ponosom lahko rečemo, da v Mestni občini Ptuj še zmeraj najdemo takšne kmetije, ki si zaslužijo laskavi naziv kmetije leta Mestne občine Ptuj.«
Nagrada za kmetijo leta Klemenčičevim - že drugič
Nagrado za kmetijo leta Mestne občine Ptuj je prejela kmetija Klemenčič iz Nove vasi pri Ptuju.
Nagrade pa ni prejela prvič. Kmetiji so laskavi naslov podelili že pred 21 leti. Zakaj so nagrado dvakrat podelili isti kmetiji, je pojasnil predsednik komisije Andrej Rebernišek.
»Težko boste našli takšno zgodovino uspeha, kot jo ima kmetija Klemenčič. Če pogledamo kazalnike razvoja kmetije Klemenčič pred dvajsetimi leti, ko je obdelovala dobrih 60 hektarjev, danes 170, izjemno je povečala tudi število živali, izboljšala strojno opremljenost, lahko govorimo o kmetiji, ki je, verjetno ne samo v našem, temveč tudi v slovenskem prostoru, zagotovo ena izmed najbolj perspektivnih in sodobno opremljenih.«
Klemenčičevi se lahko ponašajo s tem, da je njihova kmetija resnično družinska, na njej živijo in kmetujejo tri generacije. Skrbi za prihodnost kmetije ni, prevzel jo bo sin, vnuki pa že pri rosnih dveh letih in pol z veseljem obiščejo hlev.
Začetki kmetije Klemenčič segajo v leto 1978. Takrat sta brata Klemenčič pri enajstih in trinajstih letih ostala brez staršev in bila primorana sama poskrbeti za družinsko kmetijo, na kateri ni bilo elektrike in strojev, le nekaj glav živine.
Kmetiji Kekec nagrada za ohranjanje kulturne dediščine
Vodja ocenjevalne komisije je poudaril, da je eden izmed pomembnih ciljev kmetijstva poleg pridelave hrane tudi ohranjanje podeželja, kulturne dediščine in arhitekture. Zato so poleg nagrade za naj kmetijo podelili tudi nagrado za ohranjanje tradicije življenja na vasi in ohranjanja arhitekturne dediščine.
Ta je šla v roke lastnikoma Kmetije Kekec.
Kmetija Kekec iz Žabjaka ima za sabo skoraj 200-letno zgodovino, ki jo lastnika uspešno negujeta.
Na kmetiji je bil tudi eden najstarejših mlinov na Ptujskem, na potoku Rogoznica. Pravita, da si ne želita živeti nikjer drugje, kot na svoji kmetiji.
»Tipična arhitektura izginja iz našega podeželja, včasih gradimo objekte, ki ne sodijo v naš prostor in pozabljamo, kakšne so tradicionalne zgradbe tega prostora.«
Epidemija pokazala, kaj pomeni samooskrba
Tako meni vodja ocenjevalne komisije: »Situacija covid je pokazala, kaj pomeni samooskrba, kaj pomeni, če je na polici zdrava hrana, in kako čudovita je Slovenija. Velikokrat pa pozabljamo, da če ne bi bilo naših kmetov, naše podeželje ne bi izgledalo tako, kot izgleda.«
Z njim se strinja tudi županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek, ki pravi, da je na področju kmetijstva potrebno še nekaj konkretnega dela, pa tudi manj mačehovskega odnosa in več truda vseh vpletenih.
O pomenu dobrega kmeta pa je povedala: »Dober kmet je tisti, ki je vztrajen in se ne vda kar tako hitro nevšečnostim, ki se jim dogajajo zadnja leta. To, da vztrajajo, to, da delajo za višje dobro in nikoli ne vprašajo, ali je treba ali ne; to je tisto, kar je poplačano z bistveno drugačnimi sredstvi kot zgolj denarjem.«
