Nedavni odstrel haloškega medveda je lovca, ki je sicer medveda odstrelil nezakonito, stal 200 evrov. Lovec je lahko odkupil tudi meso medveda, trofeja, ki bi morala v muzej, pa je šla nazaj v roke družini, morda celo lovcu.

Uradni lov na medveda, ki se ga vsako leto udeležuje veliko lovcev, ni poceni. Medved je zavarovana živalska vrsta, lov nanj pa dovoljen le izjemoma in ob izpolnjevanju državnih in mednarodnih pogojev. 

»Lahko smo, seveda, ponosni, da je Slovenija ves čas v resnici trajnostno gospodarila oziroma upravljala z medvedom in ga tudi ohranila, medtem ko je bil večini evropskih držav v preteklosti iztrebljen. V sedanjem času so gostote rjavega medveda v Sloveniji praktično najvišje v evropskem prostoru,« je za Ptujinfo razkril Janko Mehle, vodja Službe za lovišča s posebnim namenom iz Zavoda za gozdove Slovenije.

Cilj strategije upravljanja z medvedi je sobivanje medveda in človeka

Norme, po katerih se morajo ravnati lovci, ki se podajo na lov na medveda, so stroge. Tako je poudarek predvsem pri odstrelu tam, kjer so največje težave. Prav tako je večina uplenjenih medvedov težjih od sto kilogramov, saj so prav to tisti, ki najpogosteje delajo težave. 

Tak medved postane prvič samostojen in si išče svoj teritorij, ki pa je pogosto bliže naseljem, saj so drugi teritoriji s strani drugih odraslih medvedov že zasedeni. 

Odstrel medveda je dovoljen le na podlagi odredb in dovoljenj s strani države. Torej, če državni odlok tistega leta v določenem časovnem razponu določa odstrel medveda na določenem lovišču, se odstrel opravi le na tem določenem območju, ki ga upravlja družina, ki ima to lovišče. 

Lovska družina tega območja se sama odloči, kako bodo lovili - sami ali z lovskimi gosti. 

»Velikokrat je te 'problematične' medvede težko ali nemogoče odstreliti z lovskim gostom, zato to opravijo domači lovci,« pojasni Mehle. 

In tudi to je razlog za visoko ceno lova na medveda. Vsak lovec namreč dovoljenja s strani lovišča ne dobi. 

Na ceno lova vpliva več dejavnikov

Lovec pri odstrelu medveda plača odstrel glede na točkovno vrednost, ki se oceni po tako imenovani CIC metodologiji ali pa po pavšalu, glede na telesno maso medveda. CIC metodologija je odvisna od teže medveda in velikosti kože. 

Osnovna cena, po ceniku Lovske zveze Slovenije, glede na CIC točke se za medveda začne pri 600 evrih. Če nekoliko posplošimo, se cene dvigajo glede na velikost medveda. Dodati je treba, da lahko lovišče ceno tudi zniža ali zviša, a mora o tem obvestiti lovce.

Poleg tega pa mora lovec plačati še dnevno pristojbino, kamor so všteti neposredni stroški upravljalca lovišča. To so na primer spremljevalec, uporaba lovskih objektov, spravilo živali in še kaj. 

Če lovec torej upleni medveda, plača vse zgoraj naštete stroške, če pa ne, pa samo dnevno pristojbino. 

Cenik za odstrel medveda glede na CIC točke (vir: Lovska zveza Slovenije).

Meso pripada družini, lovcu pa trofeja

Na Zavodu za gozdove Slovenije so za Ptujinfo pojasnili, da uplenitelju pripada trofeja medveda, kar je kožuh in lobanja. V primeru haloškega medveda je le lobanja ostala v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, saj je tako odredil inšpektor. 

Meso pripada upravljalcu lovišča, ki pa ga nato razproda. Meso torej lahko kupi tudi uplenitelj. Ob tem si mora družina pridobiti CITES dovoljenje, ki spremlja tudi trofejo medveda. 

»Cene tako odstrela kot tudi mesa medveda so v zadnjih letih precej padle, predvsem zaradi razmeroma velike ponudbe, velikokrat je dovoljenje izdano v poletnem času, ko je kožuh medveda najmanj kakovosten in zato tudi interes lovskih gostov najmanjši,« še doda Mehle. 

Pri tem pojasnjuje, da je zaradi tega odstrel medvedov v zadnjem času močno izgubil na veljavi. Poleti ima medved slabši kožuh in potem tudi trofeja ni tako atraktivna. Posledično lovci nimajo take želje loviti medveda in je zanimanje manjše.

Po ceniku lovske zveze najmanjši medved 600 evrov, haloškega uplenili za 200 evrov kazni

Uplenitelj haloškega medveda je za nedavni nezakonit odstrel dobil dvesto evrov kazni. Kazen pa je bila tudi odvzem trofeje, ki bi morala iti v Prirodoslovni muzej Slovenije. 

Lovska družina Žetale je muzej zaprosila za vrnitev kožuha družini in tako se je ta vrnil nazaj v Žetale. Takrat so v družini za Ptujinfo povedali, da bo trofeja morda v lovskem domu, lahko pa se vrne tudi v roke lovcu. 

Na inšpektoratu so takrat povedali, da o tem, da je prirodoslovni muzej vrnil trofejo, do danes niso bili obveščeni: »Glede nadaljnjih postopkov s trofejo oziroma o tem, ali jo je Prirodoslovni muzej Slovenije vrnil lovski družini, kot ste navedli v vprašanju, na Inšpektoratu Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo niso seznanjeni, prav jih Prirodoslovni muzej Slovenije o tem ni obvestil.«

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice