Ptujčanka je na Facebooku javno odprla vprašanje stroškov daljinskega ogrevanja in možnosti izstopa iz sistema. Javne službe Ptuj zdaj pojasnjujejo ...
Daljinsko ogrevanje je na Ptuju znova sprožilo razpravo. Občanka je na Facebooku opozorila predvsem na stroške, ki jih gospodinjstva plačujejo tudi zunaj kurilne sezone, ter na omejene možnosti izbire drugega načina ogrevanja.
Izpostavila je, da lahko mesečni strošek tudi poleti, ko ogrevanja praktično ne uporabljajo, znaša okoli 40 evrov, predvsem zaradi fiksnega dela cene.
»Ali se vam zdi pravično, da mora gospodinjstvo tudi v poletnih mesecih, ko ogrevanja ne uporablja, plačevati približno 40 evrov mesečno samo zato, ker je vezano na sistem daljinskega ogrevanja, iz katerega samo praktično ne more izstopiti?« je med drugim vprašala.
Ker vprašanje zadeva številna ptujska gospodinjstva, smo pri Javnih službah Ptuj preverili, koliko uporabnikov je priključenih na sistem, kaj dejansko predstavlja fiksni del računa in kakšne so trenutno možnosti za odklop.
Na sistem priključenih 2210 gospodinjskih odjemalcev
Po podatkih Javnih služb Ptuj je na sistem daljinskega ogrevanja trenutno priključenih 2210 gospodinjskih odjemalcev, poleg njih pa še en industrijski in 15 poslovnih odjemalcev.
Cena je sestavljena iz dveh osnovnih delov – dela, ki je odvisen od dejanske porabe toplote, in fiksnega dela oziroma omrežnine. Prav slednji je razlog, da uporabniki položnice prejemajo tudi v mesecih, ko stanovanj ne ogrevajo.
»Fiksni del ni plačilo za porabljeno toploto, ampak pokriva stroške sistema, ki nastajajo ne glede na trenutno porabo,« pojasnjujejo Javne službe Ptuj.
Med te stroške sodijo izgradnja oziroma nabava in obnova proizvodnih naprav, kotlov in druge opreme v kotlovnicah, toplovodnega omrežja in toplotnih postaj, pa tudi njihovo vzdrževanje, upravljanje in nadzor.
Je 40 evrov na mesec tudi poleti realen znesek?
Javne službe pojasnjujejo, da je višina fiksnega stroška odvisna od ogrevane površine stanovanja. Pri manjših stanovanjih je lahko mesečni znesek le nekaj evrov, pri večjih pa lahko doseže tudi okoli 40 evrov.
Pri tem poudarjajo, da stroški infrastrukture nastajajo skozi vse leto. Poletje prav tako ni obdobje, ko bi sistem povsem miroval.
»Prav v času zunaj kurilne sezone se praviloma izvajajo večja vzdrževalna dela, remonti in posodobitve kotlovnic ter distribucijskega omrežja, ki jih med kurilno sezono zaradi zagotavljanja nemotene oskrbe ni mogoče izvajati.«
Če bi se fiksni stroški obračunavali zgolj v kurilni sezoni, bi bili po njihovih navedbah zimski mesečni računi temu primerno višji. Z razporeditvijo na vseh 12 mesecev naj bi bili stroški bolj enakomerni in predvidljivi.
Se lahko posamezni lastnik stanovanja odklopi?
To je eno ključnih vprašanj, ki ga je odprla občanka. Odgovor Javnih služb kaže, da je pri stanovanju v večstanovanjski stavbi možnost individualnega izstopa precej omejena.
Poudarjajo, da ptujski sistem izpolnjuje pogoje za učinkovit sistem daljinskega ogrevanja, torej predpisane energetske in okoljske kriterije.
Po njihovih pojasnilih zakonodaja uporabo takšnih sistemov spodbuja in hkrati omejuje možnosti individualnega odklapljanja. Razlog je tudi ekonomski: če bi se uporabniki množično odklapljali, bi se fiksni stroški sistema porazdelili med manj uporabnikov.
Pri blokih je pomembna še skupna infrastruktura: »Posamezni etažni lastnik se zato praviloma ne more samostojno odločiti za odklop svojega stanovanja, saj je stavba na sistem priključena prek skupnega odjemnega mesta.«
Odklop sicer ni predstavljen kot povsem nemogoč. Mogoč je ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določajo veljavni predpisi, lokalni akti in tehnični pogoji distributerja, pri večstanovanjskih stavbah pa je treba upoštevati tudi pravila odločanja etažnih lastnikov.
Formalne zahteve za odklop doslej še niso prejeli
Doslej niso prejeli niti ene formalne zahteve za odklop: »Prejeli pa smo nekaj vprašanj uporabnikov o možnostih odklopa in pogojih, ki bi jih bilo treba za to izpolniti,« so pojasnili.
