Bogomir Širovnik opozarja, da bi morala biti pred tako veliko reformo opravljena celovita analiza obstoječega šolskega sistema, v pripravo sprememb pa vključeni tudi učitelji in ravnatelji.
Napoved ministra za izobraževanje Boruta Rončevića, da naj bi Slovenija odpravila devetletno osnovno šolo in prešla na sodobno osemletko, je presenetila tudi ravnatelje in učitelje. Po dosedanjih napovedih naj bi sedanji prvi razred postal obvezni vrtec, spremembe pa naj bi začeli izvajati že v šolskem letu 2028/29.
Za odziv na napovedano veliko spremembo slovenskega šolskega sistema smo vprašali ravnatelja Osnovne šole Mladika Bogomira Širovnika.
Širovnik potrjuje, da je napoved presenetila tako ravnatelje kot učitelje. Opozarja predvsem, da je šolski sistem velik družbeni podsistem.
»Šolski sistem je velik družbeni podsistem, zato tako pomembne spremembe potrebujejo čas, premislek in predvsem široko strokovno razpravo.«
Da slovensko šolstvo potrebuje spremembe, se ravnatelj strinja, vendar dvomi, da je skrajševanje časa, ki ga imajo otroci na voljo za učenje, prava rešitev. Po njegovem bi morala biti pred kakršnim koli večjim posegom v sistem opravljena celovita analiza trenutnega stanja.
Šele na podlagi ugotovitev bi se lahko določilo, katere spremembe so dejansko potrebne in katere težave naj bi z njimi odpravili.
Prvi razred bi lahko prilagodili že znotraj devetletke
Ena od pomembnejših napovedanih sprememb je preoblikovanje sedanjega prvega razreda v obvezni vrtec. Ta naj bi se po doslej predstavljenih načrtih lahko izvajal tako v vrtcih kot v prostorih osnovnih šol.
Širovnik meni, da za večjo prilagoditev pouka šestletnikom ni nujno treba ukiniti devetletke. Tudi znotraj sedanjega sistema bi bilo po njegovem mogoče prvi razred bolj prilagoditi razvojnim značilnostim otrok in ga zastaviti kot nekakšno pripravljalno obdobje.
Na Osnovni šoli Mladika morebitna sprememba z vidika prostorov večjih težav ne bi povzročila, saj so ti že v okviru devetletke prilagojeni šestletnikom. Precej več odprtih vprašanj pa vidi na kadrovskem področju.
»Prostorsko za nas ne pomeni spremembe, s kadri pa bi najverjetneje nastale težave oziroma presežki.«
Prav vprašanje, kaj bi reforma pomenila za sedanje učitelje prvega razreda in vzgojitelje, bo tako eno pomembnejših pri pripravi morebitne spremembe. Širovnik ob tem poudarja, da so njihove učiteljice in vzgojiteljice za delo s šestletniki že ustrezno usposobljene.
Preberite še:
Zakon je mogoče sprejeti hitro, praksa je druga zgodba
Po napovedih naj bi se spremembe začele izvajati že v šolskem letu 2028/29. Ravnatelj Mladike opozarja, da je eno sprejeti novo zakonodajo, drugo pa tako velik poseg dejansko prenesti v vsakodnevno življenje šol.
»Zakon je mogoče sprejeti hitro, težje pa bo tako spremembo vpeljati v prakso, zlasti če ne bo osmišljena na osnovi evalvacije trenutnega stanja.«
Pred začetkom reforme bi zato moralo ministrstvo po njegovem jasno odgovoriti na več temeljnih vprašanj: kaj želi država s spremembo sploh rešiti, katere spremembe so za doseganje teh ciljev potrebne ter kako jih bo mogoče dejansko uvesti v delo in življenje šol.
Kot posebej pomembno Širovnik izpostavlja sodelovanje tistih, ki slovenski šolski sistem poznajo iz vsakodnevne prakse.
»Predvsem pa je ključno, da se v načrtovanje sprememb vključi stroko 'na terenu' – učitelje in ravnatelje.«
