Dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič opozarja, da šolstvo spremembe potrebuje, vendar ni prepričana, da je skrajšanje osnovne šole prava pot.
Napoved ministra za izobraževanje Boruta Rončevića, da naj bi Slovenija odpravila devetletno osnovno šolo in prešla na sodobno osemletko, je presenetila tudi ravnatelje in učitelje. Po dosedanjih napovedih naj bi sedanji prvi razred postal obvezni vrtec, spremembe pa naj bi začeli izvajati že v šolskem letu 2028/29.
Za odziv na napovedano veliko spremembo slovenskega šolskega sistema smo vprašali Tatjano Vaupotič Zemljič, dolgoletno ravnateljico Osnovne šole Ljudski vrt na Ptuju, ki je tik pred upokojitvijo in ima za seboj bogate izkušnje v šolstvu.
Napoved jo je presenetila, tako kot številne druge ravnatelje in učitelje. Ob tem poudarja, da tako velikega sistema ni mogoče spreminjati na hitro.
»Šolski sistem je velik družbeni podsistem, zato tako pomembne spremembe potrebujejo čas, premislek in predvsem široko strokovno razpravo. Šole niso laboratorij, v katerem bi lahko spremembe preizkušali čez noč.«
Bi krajša osnovna šola res prinesla več znanja?
Vaupotič Zemljič se strinja, da slovenski šolski sistem potrebuje spremembe, vendar dvomi, da je rešitev prav skrajšanje osnovnošolskega izobraževanja.
Kot opozarja, bi bilo treba najprej jasno opredeliti, kaj želi država z reformo sploh izboljšati in na katerih strokovnih ugotovitvah predlagane spremembe temeljijo.
»Spremembe v šolskem sistemu so potrebne, nisem pa prepričana, da je skrajšanje šolanja prava pot. Če otrokom odvzamemo del časa za učenje, ni jasno, kako bomo s tem izboljšali njihovo znanje. Najprej moramo vedeti, kaj želimo z reformo izboljšati in na katerih strokovnih ugotovitvah temelji.«
Preberite še:
Prvi razred bi lahko prilagodili že znotraj devetletke
Eden ključnih delov napovedane reforme je zamisel, da bi sedanji prvi razred postal obvezni vrtec, ki bi ga lahko izvajali bodisi v vrtcu bodisi v prostorih osnovne šole. Za ravnateljico Ljudskega vrta vprašanje lokacije ni najpomembnejše. Veliko pomembnejša je vsebina programa.
Po njenem bi bilo mogoče že znotraj sedanje devetletke prvi razred bolj prilagoditi razvojnim značilnostim šestletnih otrok in ga oblikovati kot nekakšno pripravljalno obdobje. Ob tem opozarja, da šestletniki poleg učenja potrebujejo veliko igre, gibanja in socialnega učenja.
Na Ljudskem vrtu prostora imajo, večje vprašanje so kadri
Osnovna šola Ljudski vrt je po besedah ravnateljice prostorsko precej obremenjena, a še vedno deluje v okviru svojih zmogljivosti. Če bi prvi razred nadomestila tako imenovana pripravljalnica, bi jo lahko izvajali tako na matični kot podružnični šoli Grajena, saj so prostori že prilagojeni šestletnim otrokom.
Pred tem pa bi morala država jasno določiti standarde, normative in vsebino novega programa.
Bolj kot prostorsko vprašanje ravnateljico skrbi usoda zaposlenih. Če bi se število učencev v osnovnih šolah zaradi reforme zmanjšalo, bi se lahko odprlo vprašanje presežnih kadrov in njihovega nadaljnjega zaposlovanja.
Odprto ostaja tudi, kdo bi novi program izvajal – učitelji ali vzgojitelji. Vaupotič Zemljič meni, da se razprava ne bi smela osredotočiti zgolj na to vprašanje.
»Ne bi se smeli ujeti v vprašanje, kdo bo stal pred otroki, ampak predvsem v vprašanje, kaj bodo otroci potrebovali in kako jim bomo to najbolje zagotovili. Znanje in izkušnje učiteljev ter vzgojiteljev bi bilo smiselno povezati.«
Na Ljudskem vrtu so po njenih besedah tako učiteljice kot vzgojiteljice za delo s šestletniki ustrezno usposobljene.
Dve leti za tako veliko spremembo zelo malo
Posebej kritična je ravnateljica do časovnice. Reforma naj bi se po sedanjih napovedih začela izvajati že v šolskem letu 2028/29, kar pomeni le približno dve leti časa za pripravo.
»Dve leti sta za tako obsežno spremembo zelo kratko obdobje. Če bo reforma res nastajala v dialogu z ravnatelji, učitelji in stroko, bo časa zelo malo. Zakon je mogoče sprejeti hitro, bistveno težje pa je zagotoviti, da bo sprememba tudi dobro zaživela v praksi.«
Pred začetkom izvajanja bi moralo ministrstvo po njenem odgovoriti še na vrsto konkretnih vprašanj. Najprej mora biti jasno, kaj je cilj reforme in katere težave sedanjega sistema naj bi z njo sploh rešili.
Razjasniti bo treba, kakšni bodo učni načrti, koliko ur bodo imeli učenci, kako bo potekalo opismenjevanje, kdo bo izvajal program za šestletnike, kaj bo s kadri, kakšni bodo normativi in kako bo reforma financirana. Posebej pomemben bo tudi sam način prehoda iz devetletnega v nov sistem.
»Reforme ne izvajajo zakoni, ampak ljudje v šolah. Zato morajo biti ravnatelji in učitelji vključeni v pripravo sprememb, ne šele v njihovo izvajanje,« je izpostavila Vaupotič Zemljič.
