Grad Borl v Dolanah ne slovi le po svoji lepoti, temveč tudi po razburkani zgodovini, zanimivih zgodbah in skrivnostnih legendah. Mnoga vprašanja bodo svoje odgovore kmalu dobila v knjigi.

Na barbarno, 6. decembra, bodo v Društvu za oživitev gradu Borl izdali knjigo Grad Borl v 20. stoletju.

Prva predstavitev razburkane zgodovine gradu v prejšnjem stoletju bo obenem tudi posebno obeležje ob 15-letnici delovanja društva.

Predsednica Društva za oživitev gradu Borl Sonja Golc je razkrila, da so se pred dvema letoma odločili zgodovino Borla v prejšnjem stoletju sistematično raziskati in objaviti: »Čeprav je 20. stoletje po času najbližje današnjemu, so viri zelo razdrobljeni, poznavanje obdobja pa pomanjkljivo. Med ljudmi je mnogo različnih mnenj, kroži veliko zgodb, mnogo je ugibanj in tudi v virih je precej nasprotujočih si podatkov.«

Vir: Društvo za oživitev gradu Borl

O zbirnem taborišču za zavedne Slovence, proizvodnji likerjev, mednarodnem škandalu in igrišču za golf

Nova publikacija o Borlu bo ponudila odgovore na številna zanimiva vprašanja. Snovalci knjige so jih nekaj našteli.

Kje vse se danes nahaja oprema iz gradu Borl?

Katera znana in plemenita imena najdemo vpisana v borlski knjigi gostov?

Zakaj je družina Wurmbrand Kübeck leta 1922 prodala Borl in se izselila v Avstrijo?

Katero svetovno znano podjetje je imelo vino in sadjevec v grajskih kleteh na Borlu za proizvodnjo likerjev?

Zakaj se je Borl leta 1931 znašel na naslovnicah evropskih časopisov?

Kdo je bila skrivnostna Zora Weiss, ki se je še spominjajo nekateri domačini?

Zakaj so zaprli hotel na Borlu, ki je nekoč slovel po celi Jugoslaviji in tujini?

Zakaj so igrišče za golf uredili na Hajdini in ne na Borlu?

Gradivo za knjigo so iskali v kar štirih državah

V monografiji Grad Borl v 20. stoletju bo sedem prispevkov osmih avtorjev. Urednici knjige Sonja Golc in Mira Petrovič sta napisali prispevek Med plemiči, gospodarstveniki, pustolovci in špekulanti: Borl v prvi polovici 20. stoletja.

Aleš Marđetko je napisal Grad Borl med okupacijo 1941-1945. Mateja Muršec je avtorica prispevka Letovišče grad Borl: čas, ko je Borl na široko odprl svoja vrata.

Marjeta Ciglenečki je napisala Oprema gradu Borl v 20. stoletju. Barbara Lečnik je napisala Grad Borl pod okriljem varuhov kulturne dediščine. Franc Milošič je avtor prispevka Grad Borl: Koga čakajo grajske sobane? Monika Klinc je napisala prispevek Grad Borl, točka na turističnem zemljevidu.

Monografija na več kot 200 straneh bo bogato ilustrirana. Predstavila bo dokumente in fotografije iz arhivov številnih ustanov in zasebnih arhivov iz Slovenije, Avstrije, Nemčije in Hrvaške.

Sourednica nove knjige Mira Petrovič je poudarila, da je grad Borl v prejšnjem stoletju doživel zelo vihravo usodo: »Urednici sva že zdaj navdušeni nad vsebino, ki jo zaključujemo. Z oblikovalcem se pravkar trudimo, da bi precej obsežne prispevke strpali v število strani, ki jih imamo na voljo. Precej novega smo pripravili in se že veselimo, da bomo to lahko delili z bralci ter vsemi ljubitelji zgodovine in gradu Borl.«

Sredstva za natis knjige zbirajo s prednaročili

Avtorji prispevkov v novi knjigi so se odpovedali honorarjem, člani društva pa tudi sicer vse delo opravljajo prostovoljno. Da bi zmogli stroške oblikovanja in tiska nove knjige, so se obrnili na ljubitelje gradov in še posebej Borla, da si s prednaročilom zagotovijo svoj izvod.

»Trenutno imamo zaprto finančno konstrukcijo za 500 izvodov. Želimo si, da bi jih natisnili 700, da bi knjigo lahko kupili tudi obiskovalci kmalu deloma obnovljenega gradu,« je povedala Sonja Golc.

Svoj izvod knjige Grad Borl v 20. stoletju si lahko zagotovite na elektronskem naslovu [email protected] ali na telefonski številki 02 795 3200. Cena knjige v prednaročilu znaša 25 evrov, po izidu bo znašala 30 evrov. Čas za naročilo je do 10. novembra, potem gre knjiga v tisk.

Eno od knjig o Borlu lahko brezplačno prelistate kar na spletu

V Društvu za oživitev gradu Borl si že od leta 2005 prizadevajo za obnovo gradu Borl in za določitev vsebine gradu. Pri tem sodelujejo tako z lastnikom gradu, Ministrstvom Republike Slovenije za kulturo, kot z Občino Cirkulane.

»Ves ta čas pa tudi neumorno zbiramo, zapisujemo in predstavljamo zgodbe in zgodovino Borla ter njegove okolice. Trudimo se, da bi bila grad in njegovo ie prepoznavna vsaj v Sloveniji,« je povedala predsednica društva Sonja Golc.

V Društvu za oživitev gradu Borl so doslej objavili že številne publikacije. Med njimi pred desetletjem tudi knjigo Grad Borl: gradbenozgodovinski oris in prispevek k zgodovini rodbine Sauer, ki je na tej povezavi brezplačno dostopna tudi na spletu.

»Naj bo osupljiva zgodovina Borla v 20. stoletju spodbuda in motivacija za naše skupno še bolj aktivno iskanje rešitev za Borl v prihodnosti,« sta za konec pozvali urednici nove knjige.

Preberite še

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice