Razočaranje na nacionalki, Kurentovanje skozi dno kozarca: »Sinonim za veselje, radost, smeh, življenje samo!«

Kurentovanje ima posebno mesto na Ptuju in v okolici. Od predstavitev bogate etnografske dediščine do zabav v šotoru - ni ga Ptujčana in okolišana, ki se ne bi udeležil vsaj enega 'fašenskega' dne. 

To, da je bistvo Kurentovanja še zmeraj tradicija, pa dokazujejo otroci v kurentijah, mnogi še brez težkih zvončkov, pa oblečeni v hudičke, med najmlajšimi najdemo celo markovške medvede, Jüreka in Rabolja, pa vile, piceke, tudi male pokače, orače, ruse. 

Na Ptuju se lahko pohvalimo s petnajstimi tradicionalnimi etnografskimi liki. Vemo, da je teh še več, potrebno je le obiskati sosednje vasi.

Vsak lik predstavlja svojo zgodbo, biti pod masko ali v noši pa je, od zmeraj, čast. 

Kurentovanje pa je vsako leto dopolnjeno s posebnimi prikazi likov, v zadnjih letih so se med njimi znašli tudi parklji, najbolj množične skupine teh so iz Haloz. In prav na te grozljive parklje je naletela ekipa RTV Slovenije, ko so obiskali Ptuj z namenom snemanja prispevka o Kurentovanju. Prav ta prispevek pa je, milo rečeno, dvignil mnogo prahu - tudi znotraj njihove medijske hiše.

»Kraljujejo krampusi«

Prav petek pa je bil rezerviran za nočni spektakel - večer, ko so skupine parkljev zasedle mesto, občanom nagnale strah v kosti, otroke pa potolažile z bonboni. Vsak parkelj je unikaten, poseben, prvega haloškega parklja je izdolbel Žetalčan Mihael Kos, ki se v opravi še zmeraj kaže. 

Res, da 'krampus' izvira iz Avstrije, a tudi med starejšo generacijo skorajda ni tistega, ki, tudi na ptujskem območju, ne bi poznal 'parkla'.

Izdelovalec Kos za vsako masko v povprečju porabi med 40 in 50 ur, tehtajo lahko tudi med kilogramom in pol in celo petimi kilogrami. Odeti so v dolge kožuhe, nosijo zvonce, nekateri nagačene živali, s seboj pa na Ptuj pripeljejo tudi pravi ognjeni spektakel. 

Če jih nekaj let nazaj še ni bilo na ptujskih ulicah, pa nočni spektakel 'parklov' počasi postaja nekaj, česar se veselijo tudi meščani in okolišani.

To noč kurenti in koranti res niso vladali, novinar je v prispevku izpostavil ravno to, da v mestu ni srečal nobenega ptujskega demona - petek je bil namenjen predstavitvi parkljev iz Haloz, čeprav so mesto obiskali tudi domači kurenti in koranti. 

Na zdravje, za zdravje 

Prispevek se sicer ni osredotočil na izjemni pozitivni ekonomski vpliv Kurentovanja na ptujsko in sosednje občine, niti na dejstvo, da so hotelske kapacitete popolnjene, tudi na etnografski vidik Kurentovanja, vidik, ki je še zmeraj v ospredju, ne. 

To, da je osnova za izpeljavo Kurentovanja prav etnografski del, dokazuje tudi dejstvo, da liki ne zamirajo, folklorne skupine se prav rade pohvalijo s svojimi, obleči kožuh, splesti bič, potegniti brazdo, odplesati v noši, vse to zgolj na prostovoljski ravni, je čast in želja mnogih. 

»Vsi povprašujejo po našem karnevalu, vsi si želijo biti del tega,« je v prispevku pridala direktorica ptujskega zavoda za turizem Tanja Srečkovič Bolšec. 

Kot je vsako leto v navadi, pa ob koncu prikazov likov te čaka tudi kaj za pod zob in kakšen 'špricar' ali dva. Vsak večer je okoli dvesto ali tristo nastopajočih, prav toliko se razdeli 'špricarjev' - približno en na masko. 

Ni skrivnost, da 'špricar', vsaj v času Kurentovanja, postane priljubljena pijača vsakega Ptujčana in okolišana, a prav vsak kurent bo potrdil - po teku skozi mesto s 35 kilogramsko obleko, je deci vina z vodo skorajda nuja. 

»Bistvo ni v flašah«

Danijel Poslek, sicer odgovorni urednik Radia Slovenija, obenem Ptujčan, ni edini, ki ga je sporočilnost (ali manko te) v prispevku zmotila. 

»Tole ni prispevek o Kurentovanju, je moraliziranje o pitju. Na Kurentovanju. Oprostite kolegi z druge strani ceste, a bistvo ni v flašah. Še dežurni na urgenci ni mogel potrditi novinarjevih vnaprej pripravljenih zaključkov,« je ostro zapisal. 

In kaj je bistvo Kurentovanja? Tudi po Poslekovih besedah so to etnografski liki, množice maškar, malih in velikih, otroška navdušenost pa strahospoštovanje nad liki, ki februarja na Ptuj vnesejo toliko življenja. 

»Sinonim za veselje, radost, smeh, življenje samo!«

Tudi Gabriela Milošič, novinarka Radia Slovenija, je izrazila razočaranje nad prispevkom. 

»Prevevalo me je vse od besa, jeze, nejevere, razočaranja do neizmerne žalosti in sramu,« je zapisala. 

»Ker imam to čast, da sem v več kot 20 letih poročanja za RTV Slovenija spoznala številne ljudi, ki se profesionalno ukvarjajo z raziskovanjem Kurentovanja in maskiranja, še več pa običajnih ljudi, ki imajo že od rojstva Kurentovanje preprosto radi, je tudi meni na srečo sčasoma 'kapnilo'. 

Kurentovanje, fašenk, maske je sinonim za veselje, radost, smeh, življenje samo! Še več – je odločitev za življenje, dobro, svetlo! To je bistvo Kurentovanja.«