Razvalina sredi Ptuja, soglasja kulturovarstvenikov za rušenje pa ni: »Vse je zaščiteno, vse je bistveno dražje pri obnovi«

Namesto Koteksa že dve leti zeva praznina. Avgusta 2021 je naposled padla stavba Koteksa, ki je izzvala mnogo debat. Od pozivov, da se 'škrbino' poruši, do želje po ohranitvi dediščine. Prevladalo je mnenje, da stavba ni varna. Kmalu se je pričelo rušenje. 

Že takrat so na ptujski občini pripravili projektno dokumentacijo za odstranitev sosednjih objektov na naslovu Dravske ulice 18. Ti objekti so bili namreč fizično povezani s stavbo Koteksa in v ravno tako slabem stanju. Zdaj, dve leti kasneje, so še v slabšem. 

A o rušenju se je more odločiti občina sama. Občina tako še zmeraj čaka na soglasje za rušitev zavoda za varovanje kulturne dediščine. 

»Stavbe kot takšne nimajo statusa kulturnega spomenika, vendar so v območju mestnega jedra, ki je samo po sebi zaščiteno,« so takrat na občini pojasnili potrebo po pridobivanju soglasja s strani zavoda. 

Stavba ni varna, zdaj je prazna, brez strešnikov, a brez soglasja za rušenje

Za odstranitev stavbe na naslovu Dravska ulica 18 se je občina odločila zaradi odločbe gradbenega inšpektorja, da stavba ni varna. Tako odločbo je gradbeni inšpektor že podal za stavbo Koteksa.

Obenem so na občini leta 2021 dodali, da obnova ni ekonomsko upravičena, najbolj se splača rušenje. 

»Z odstranitvijo objektov nastane možnost revitalizacije celotnega območja, kar bo dodana vrednost za mesto in razvoj turizma,« so še dodali. 

Kaj bo z razpadajočo stavbo, ki se je držala Koteksa? 

Stavba, ki se je držala tovarne Koteks propada pred očmi občanov, v samem središču Ptuja, na glavni veduti mesta. Zavod zaenkrat torej še ni izdal soglasja za rušenje, na javni tribuni pa je Simona Muršič Menoni, višja konservatorka mariborskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, dejala, da so na zavodu predlagali ohranitev teh objektov, na tem mestu, kjer je bil Koteks, pa bi lahko območje krajinsko uredili. 

Dejstvo pa je, da je obnova takih stavb, ki so tudi statično neprimerne, izjemno draga. 

»Dejstvo je, da občina denarja za obnovo te stavbe nima. Tudi, ko bo denar imela, ima prednost mestna hiša, ki se bo sesula sama vase. Streha je uničena, trami so dotrajani, stavbno pohištvo je v katastrofalnem stanju,« je bila jasna Gajšek. 

»Mi smo dali vlogo za rušitev in si tu želimo zelenih površin. Na zavodu za varovanje kulturne dediščine pa povejte, zakaj nasprotujete rešitvi - zato ker niste pravi čas obranili tiste zadnje vedute, ki bi, če bi se Dravska podrla, bi tista veduta kazala to kar je, ker so si pač ljudje malo po svoje urejali,« je nadaljevala županja. 

In kaj bi lahko nastalo na mestu nekdanjega Koteksa? 

To, da si Ptujčani in Ptujčanke želijo več zelenih površin v mestu ni skrivnost. Tudi na javni tribuni s predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je potekala 23. maja v Dominikanskem samostanu Ptuj, je županja Nuška Gajšek izpostavila, da si ljudje želijo predvsem zelenih površin. 

Bi lahko tam stala parkirna hiša? Ta bi lahko stala na mestu nekdanjega Koteksa, a bi bila investicija za občino previsoka. Temu botruje neposredna bližina vode, Drave. 

Težava pa na tem mestu ostaja. Celotno mestno jedro je kulturnovarstveno zaščiteno, kar pomeni, da mora posege odobriti zavod za varovanje kulturne dediščine. Zavod zaenkrat ne da soglasja za rušitev, občina denarja za sanacijo nima. 

»Vse je zaščiteno, vse je bistveno dražje pri obnovi. Ja, se strinjamo, predolgo se ni obnavljalo ali se ni sproti vzdrževalo, kot bi se moralo, zdaj imamo pa problem,« je bila jasna Gajšek.