Ptujski kmetijski zavod preučuje nove načine namakanja.
Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj je danes v Gorišnici predstavil na novo postavljen namakalni sistem Agripop.
Gre za stacionarni vkopani namakalni sistem, ki je bil na njihovem območju postavljen prvič, njegova namestitev pa je rezultat projekta Inovativnega namakanja za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam ob trajnostnem varovanju tal.
Kot je povedal koordinator projekta Matic Leben, se sodelujoči partnerji, med katerimi je tudi mariborska kmetijska fakulteta, osredotočajo na trajnostno kmetijstvo z izboljšanjem učinkovite rabe vode, prilagajanjem na podnebne spremembe in zmanjševanjem negativnih vplivov na okolje. Z aktivnostmi triletnega projekta so začeli aprila lani.
»Projekt bo izboljšal učinkovitost rabe vode z naprednimi sistemi za namakanje, uvajanjem na sušo odpornih sort poljščin ali uvajanjem novih rastlin, ter zmanjševanjem izpiranja nitratov v podtalnico. Povečala se bo tudi biotska raznovrstnost z medvrstnimi posevki, zastirkami ali biorazgradljivimi materiali, s čimer se bo povečala produktivnost in konkurenčnost kmetijskih gospodarstev,« je dodal Leben.
Med drugim preizkušajo in testirajo enostavne napovedne modele za natančnejše odločanje o količini vode za namakanje, ob tem pa izvajajo tudi praktične preizkuse na več kmetijskih gospodarstvih v Podravju in preverjajo različne rešitve in tehnologije, kar bo pripomoglo k povečanju hektarskega donosa in izboljšanju kakovosti pridelkov.
Direktor ptujskega zavoda Andrej Rebernišek je ob tem spomnil na letošnje poletje, ko imajo kmetje velike težave s sušo, ob tem pa poudaril, da se na Ptuju že vrsto let trudijo narediti večje korake naprej na področju namakanja.
»Edini imamo specialista za namakanje, ker se zavedamo, da je to zelo pomembno vprašanje. V primerjavi z drugimi evropskimi državami smo zelo v zaostanku. Kljub temu, da imamo dovolj vodnih virov, pa imamo na voljo namakalne sisteme, ki so za kmetije absolutno preveč obremenilni. Zato si želimo postaviti sistem, ki je za kmeta lažje izvedljiv,« je dejal Rebernišek.
Ob tem je izrazil upanje, da bodo že prihodnje leto na enem od predvidenih posvetov o namakanju lahko predstavili rezultate ugotovitev uporabe sistema v iztekajoči se kmetijski sezoni.
Kot je povedal specialist za namakanje na ptujskem zavodu Marko Černe, je v Sloveniji po podatkih ministrstva za kmetijstvo za namakanje pripravljenih okoli 8500 hektarjev obdelovalnih površin, kar predstavlja le 1,5 odstotka vseh v državi. To je po njegovih besedah najmanj v Evropski uniji.
»Letošnje vremenske razmere so bile res izjemne. Tako dolgo obdobje, da bi bilo praktično dva meseca in pol brez dežja, se redko oziroma izjemoma zgodi in to je vplivalo na današnje alarmantno stanje. V takih razmerah res lahko pomagajo samo namakalni sistemi, a ta ukrep zahteva ogromno energije in dela. Danes predstavljeni namakalni sistem pa je primer, ki bi lahko pripomogel k temu, da bo namakanje bolj popularno tudi za kmeta,« je dodal Černe.
Projektu se je pridružil tudi kmetovalec Branko Majerič, ki je poudaril, da namakanje za kmeta v prihodnje ne bo več dopolnilni, pač pa glavni ukrep. Na njegovi kmetiji, ki obsega 35 hektarjev poljedelskih površin, so letos namakali okoli 18 hektarjev, v glavnem z uveljavljeno namakalno opremo mobilnih rolomatov, delno pa tudi z danes predstavljenim sistemom.
Z zanimanjem bodo počakali na ugotovitve stroke, predstavnik mariborske kmetijske fakultete Črtomir Rozman pa je napovedal, da bodo rezultate verjetno predstavili na naslednjem posvetu za namakanje.
