Vir: Učitelj sem, spletna stran
Le kdo se ne spomni svojega najljubšega učitelja iz šolskih dni. Nekateri so na svoje učence pustili taki vtis, da so leta šolskega izobraževanja zaznamovana predvsem s spomini na tistega, ki jih je tako polepšal.

Učitelji so ključni del izobraževalnega sistema, saj so odgovorni za poučevanje in izobraževanje prihodnjih generacij. Njihovo delo vključuje načrtovanje in izvajanje pouka, pripravo gradiva, ocenjevanje učenja ter delo s starši in kolegi. 

A ne le to. S tem, da so v vsakodnevnem stiku z otroki, močno vplivajo na njihov razvoj, dojemanje, življenje. Dober učitelj spodbuja kreativnost, samozavest, spodbujajo kritično razmišljanje, pomagajo pri razvoju socialnih veščin in - nikakor ne nazadnje - polepšajo dan v šoli. 

So učili tudi vas? 

Pod okriljem nacionalne platforme Partnerstvo za spremembe in AmCham Slovenija je leta 2019 nastala iniciativa Učitelj sem! Učiteljica sem! 

Gre za iniciativo, ki širi dobre prakse učiteljev in učiteljic na slovenskih šolah. Cilj jim je dati glas - predvsem tistim, ki svoje delo čutijo kot poslanstvo, z izjemno predanostjo iščejo najboljše v učencih in so vzor prihodnjim generacijam učiteljev in učiteljic. 

Letos je pet superfinalistov, ki se borijo za naziv učitelja ali učiteljice leta. 

Za ta naziv se borijo Jožica Frigelj iz Osnovne šole Ketteja in Murna iz Ljubljane, Barbara Gradišnik iz III. gimnazije Maribor, Vanja Kolar Ivačič iz Osnovne šole Bistrica ob Sotli, Jože Lango iz Osnovne šole Majde Vrhovnik iz Ljubljane in Laura Mohorko Kumer iz Osnovne šole Cirkulane - Zavrč. 

Laura Mohorko Kumer: »Zmeraj stremim k temu, da se učenci naučijo stvari za življenje.«

Laura Mohorko je mlada učiteljica razrednega pouka, ki pravi, da mora biti učitelj v koraku s časom in poznati aktualne stvari, da lahko učencem predstavi snov na zanimiv način: »Zmeraj se vprašam, kako bi sama želela, da mi je neka snov predstavljena na zanimiv način, od katerega veliko odnesem.«

Ko se je odločila za študij pedagoške smeri, si je rekla, da mora učencem pokazati, kako se najlažje učiti. 

»Rečejo mi, da so si trikrat prebrali, pa kako to, da danes ne znajo. Učenje ni zgolj prebiranje. Zato jim zgodovino predstavljam kot zgodbo. Kar vizualiziramo, nekje ostane.« 

Na otroku prijazen način se Laura loteva tudi priprav na ure slovenščine, ki so nemalokrat tudi gibalne urice. Pri pouku slovenščine uporablja kar napake, ki jih odrasli naredimo v javnem življenju.

Poišče pravopisne ali slovnične napake v medijih ter jih predstavi otrokom. Svojo kreativnost in ustvarjalnost rada deli s svojimi učenci in tako skupaj izdelujejo didaktične igre, kot so domine za sopomenke in protipomenke, igra Človek ne jezi se za stavčne člene ali zgodovinska obdobja. 

Pravi, da brez digitalne tehnologije zdaj skoraj ne gre. V zadnjem času so s šolo med drugimi vključeni tudi v projekt Dvig digitalnih kompetenc, s pomočjo katerega nujno znanje o digitalizaciji prenašajo tudi naprej in si med seboj pomagajo.

Starejše novice