Te dni se na Mestni občini Ptuj kuje načrt glede turističnega razvoja Ptuja v naslednjih petih letih. Osnutek načrta je pripravljen in javno dostopen, včeraj pa so ga direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec, zunanji sodelavec pri pripravi strategije Peter Vesenjak in županja Nuška Gajšek tudi javno predstavili na javni tribuni v Dominikanskem samostanu.
Javna razprava bo po besedah županje trajala vsaj dva tedna, dokument v končni obliki pa bodo sprejemali predvidoma na junijski seji mestnega sveta.
Nova strategija temelji na šestih razvojnih politikah
Čeprav je bil Ptuj na področju turizma v preteklih letih, z izjemo časa pandemije, uspešen (leta 2019 je na Ptuju zabeleženih 155 tisoč nočitev), nova strategija obeta še bogatejšo »letino«.
Po mnenju mestnih svetnikov je ključ do nje 57 ukrepov, ki bi jih izvajalo predvidoma devet nosilcev, sledijo pa šestim razvojnim politikam: razvoj skupne ponudbe, atrakcij in infrastrukture, ambient in prostor za butično destinacijo, zeleno in digitalno delovanje, trženje in razvoj prodajnih produktov ter učinkovito upravljanje in povezovanje destinacije.
Scenarij v katerem trajnostno rastemo in krepimo dodano vrednost
Peter Vesenjak poudarja, da so načrt oblikovali tako, da ustreza interesom domačega prebivalstva in ne išče zgolj dobička na račun turizma.
Za novo razvojno pot so bili pripravljeni trije scenariji, med katerimi se je glasovalo preko spletne ankete. Prvi scenarij zagovarja zdajšnjo strategijo, drugi pospešen razvoj po principu ekonomije obsega, tretji pa trajnostno rast in krepitev dodane vrednosti. Slednji je bil večinsko tudi izglasovan – podprlo ga je 89 odstotkov ponudnikov in 77 odstotkov občanov.
Strategija obeta naložbe v višini 100 milijonov evrov, ki bodo predvidoma izhajala iz blagajn države, Evropske unije, Mestne občine Ptuj ter zasebnega kapitala in bančnih virov.
»Včasih dobimo občutek, da se na Ptuju nič ne splača«
Največ pomislekov glede nove strategije se je na javni tribuni opiralo na trenutno najbolj perečih problematikah – delovanje Zavoda za turizem, (ne)razvoj starega mestnega jedra in neangažiranost prebivalcev ter obrtnikov.
Prisotni na pogovoru izpostavljajo predvsem slabo optimizirane odpiralne čase kulturnih ustanov s turističnega vidika, neizkoriščenost stanovanjskih stavb v starem delu mesta, zapiranje vse več trgovin in slabo prilagojenost mestnih površin za invalide.
Županja je komentarjev vesela, saj pravi, da se ji izražanje počutja in mnenja meščanov zdi pomembno za nadaljnjo reševanje problemov, dodaja pa: »Včasih dobimo občutek, da se na Ptuju nič ne splača, to hipotezo pa smo že z več dogodki ovrgli. Upam, da se bo spremenila tudi miselnost ostalih, saj se je od pandemije situacija izboljšala. Zato pričakujem, da se bodo začeli vračati tudi gostinci.«
Dodaja še, da se zaveda, da javni zavodi ne delujejo optimalno, saj sicer debate o tem ne bi potrebovali: »Neki premiki se bodo morali zgoditi, v kakšni obliki pa bomo ugotavljali na eni izmed prihodnjih javnih tribun.«
Javne tribune so pomembne za izražanje mnenj in izpostavljanje problemov
»Dobili smo povratno informacijo, ki smo jo pričakovali – nobena skrivnost ni kaj mesto potrebuje ter s kakšnimi izzivi se sooča. Vseeno menim, da je bila javna tribuna koristna, saj smo na glas povedali kaj nas moti in kaj si želimo. Nekateri predlogi, ki so sicer zelo všečni, niso izvedljivi zaradi obstoječih zakonodajskih okvirov, ampak vseeno moramo iskati rešitve in se s problemi soočati,« je dejala Nuška Gajšek ter dodala, da se v bližnji prihodnosti na pobudo Nevenke Doblekar obeta še ena javna tribuna, ki bo naslavljala stanovalce starega mestnega jedra.
