Mestna občina Ptuj je pripravila občinski program varstva okolja. Ta bo v veljavi vse do leta 2027. Letos je občina v proces izdelave programa vključila tudi občane in občanke, ki so skozi anketo podali svoje mnenje.
Zdaj pripravljanje tega načrta prehaja v zaključno fazo. Še enkrat pa občina poziva strokovno in splošno javnost, torej tudi občane in občanke, da se s pripravljenim gradivom podrobno seznanijo. Do gradiva lahko dostopate na tej obarvani povezavi.
Pod črto pa je občina ukrepe in cilje razdelila v šest področij, ki so pomembna za naslednja leta. Gre za varovanje vodnih virov, varovanje zraka, varovanje narave in zeleno infrastrukturo, varovanje pred drugimi okoljskimi obremenitvami, krožno gospodarjenje in podnebne spremembe in civilizacijska tveganja.
Kot že omenjeno, je občina za sodelovanje skozi anketo poprosila občane in občanke. Najbolj aktivni pri izpolnjevanju so bili občani četrtnih skupnosti Center, Rogoznica, Ljudski vrt.
Sledila sta Turnišče in Panorama. Najmanjše skupnosti so Grajena, Spuhlja in Jezero, a so se tudi tu občani angažirali k reševanju ankete.
Kaj ogroža kakovost naše podtalnice?
Aluvialne doline v Sloveniji, torej tudi Dravsko in Ptujsko polje, imajo neprecenljivo vrednost kot zaloge pitne vode. Obenem so območja intenzivno pozidana, del kmetijskih površin in industrije.
Iz poročila ptujske občine je razvidno, da ptujski vodooskrbni sistem na območju Spodnjega Podravja zagotavlja oskrbo z vodo na območju 17 občin, to so Ptuj, Kidričevo, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Destrnik, Markovci, Hajdina, Starše, Majšperk, Videm, Podlehnik, Žetale, Trnovska vas, Sveti Andraž, Zavrč, Cirkulane in Cerkvenjak.
Ptujski vodooskrbni sistem se oskrbuje z vodo iz črpališč v Skorbi. Pomagajo tudi globinski vodnjaki v Novi vasi pri Ptuju, Lancovi vasi, Gerečji vasi, Župečji vasi, Podvincih in Desencih.
Presežene vrednosti pesticidov in nitratov
Računsko sodišče je marca 2019 izdalo poročilo o učinkovitosti ohranjanja vodnih virov. V tem poročilu je bilo stanje voda kot slabo ocenjeno za tri od 21 podzemnih vodnih teles, ki se nahajajo na severovzhodu Slovenije in za večino površinskih vodnih teles.
Prikazali so tudi vpliv onesnaževanja na kakovost vode v enem primeru - v Dravski kotlini. Presežene so bile vrednosti pesticidov in nitratov.
Na tem območju, torej tudi v črpališču Skorba, je moč opaziti dolgoročni trend koncentracij nitrata.
»V črpališču Skorba je sedem črpalnih vrtin oziroma vodnjakov za odvzem vode za oskrbo s pitno vodo iz prvega vodonosnika (plitvi vodnjaki), v katerih pogosto prihaja do prekoračitev najvišje dovoljene koncentracije nitratov v podzemni vodi, kar je 50 miligramov na liter,« je jasno zapisano v okoljskem programu.
Zaradi slabe kakovosti podzemne vode v prvem vodonosniku je bilo v črpališču Skorba izvrtanih dodatnih pet globokih vodnjakov ali vrtin.
»Če se bo tak trend nadaljeval, bo že v nekaj letih presegel najvišjo dovoljeno koncentracijo nitratov v pitni vodi, kar je 50 miligramov na liter. To pomeni, da upravljavec vodovoda že v obdobju nekaj let ne bo mogel več zagotavljati neoporečne pitne vode iz črpališča Skorba, tudi s pomočjo mešanja vod iz plitvih in globokih vodnjakov,« nadaljujejo v okoljskem programu.
Pojavljali pa so se začele tudi že težave s preseženimi vrednostmi pesticidov.
Obstaja tveganje, da izkoriščanje drugega vodonosnika ni trajnostno. Ministrstvo je o problematiki obveščeno, največjo pozornost morajo tako usmeriti v tiste vrtine, ki služijo tudi za oskrbo s pitno vodo.
Lani Hajdini v žep skoraj pol milijona evrov
Občini Hajdina pa so lani odobrili pridobitev evropskih sredstev za nekaj manj kot 1,1 milijona evrov vreden projekt.
Projekt je vreden nekaj manj kot 1,1 milijona evrov, izvajala pa ga bo občina sama. Kohezijski sklad bo prispeval 446 tisoč evrov.
Občina Hajdina bo z izvedbo projekta poskrbela za ureditev javne infrastrukture odvajanja odpadnih voda v aglomeraciji Hajdoše.
Gradnja kanalizacije je predvidena v naseljih Slovenja vas, Hajdoše in Skorba.
»Boljšega čiščenja odpadne vode bo deležnih dodatnih 336 prebivalcev. Občina bo z naložbo omogočila zmanjšanje izpuščanja škodljivih snovi v vodo,« še dodajajo na Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Starejše novice
