Ptujska občina v iskanje novih prometnih rešitev, se bo peš cona razširila na Prešernovo?

Mestna občina Ptuj je pripravila občinski program varstva okolja. Ta bo v veljavi vse do leta 2027. Letos je občina v proces izdelave programa vključila tudi občane in občanke, ki so skozi anketo podali svoje mnenje. 

Zdaj pripravljanje tega načrta prehaja v zaključno fazo. Še enkrat pa občina poziva strokovno in splošno javnost, torej tudi občane in občanke, da se s pripravljenim gradivom podrobno seznanijo. Do gradiva lahko dostopate na tej obarvani povezavi.

Pod črto pa je občina ukrepe in cilje razdelila v šest področij, ki so pomembna za naslednja leta. Gre za varovanje vodnih virov, varovanje zraka, varovanje narave in zeleno infrastrukturo, varovanje pred drugimi okoljskimi obremenitvami, krožno gospodarjenje in podnebne spremembe in civilizacijska tveganja. 

Kot že omenjeno, je občina za sodelovanje skozi anketo poprosila občane in občanke. Najbolj aktivni pri izpolnjevanju so bili občani četrtnih skupnosti Center, Rogoznica, Ljudski vrt. Sledila sta Turnišče in Panorama. Najmanjše skupnosti so Grajena, Spuhlja in Jezero, a so se tudi tu občani angažirali k reševanju ankete. 

Česa si občani želimo? 

Občani so skozi anketo lahko izrazili svoje zadovoljstvo ali nezadovoljstvo in predlagali ukrepe. In kaj si občani želimo? Na področju varovanja vodnih virov si želimo javno objavo meritev kakovosti uporabe pitne vode. Želimo si tudi informiranja z osveščanjem o varovanju pitne vode in spodbujanje rabe deževnice. 

Na področju zraka si želimo spremljanja, evidentiranja in objave dogodkov v zvezi s pojavljanjem smradu, želimo si prehod na ogrevanje z obnovljivimi viri energije, javne objave meritve kakovosti zraka, uporabe okolju prijaznejših goriv. 

Želimo si ekološke pridelave hrane, nato informiranje z osveščanjem o pomenu varovanja tal in usposabljanje občanov za ekološko vrtnarjenje. 

Želimo si zeleno mesto 

V okviru ohranjanja in izboljšanja narave si občani želijo predvsem ozelenitve mesta in primestnih območij. Izpostavljene so bile zelene strehe, zasaditev dreves in drevoredov, mestnega travnika. K temu pritiče tudi ukrep povečanja zelenih javnih površin in osveščanja o pozitivnem odnosu do narave. Več občanov je poudarilo tudi omejitve poseganja gradnje na območja z veliko zelene površine. 

Občina ocenjuje, da občani zelo dobro razumejo pomen krožnega gospodarstva. Predlagajo ukrepe na ravni izobraževanja, osveščanja o okolju prijaznejšem življenjskem slugu. Želijo si zmanjšanja nastajanja odpadkov in obsega embalaže ter da javne institucije pristopijo k krožnemu gospodarjenju. 

Anketa pa je vsebovala tudi rubriko 'drugo'. Tam so lahko občani in občanke zapisali karkoli, občina pa je nabrala nekaj zanimivejših predlogov. Občani so si zaželeli sistematičnega in rednega osveščanja o stanju varovanju okolja, želijo si večjo izrabljenost že zgrajene infrastrukture, redno okoljsko rubriko v ptujskem občinskem glasilu Ptujčanu, trajno odstraniti tujerodne rastline.

Predlagali so tudi izdelavo strategije zmanjšanja emisij hrupa in svetlobnega onesnaževanja, ločevanje odpadkov z urbanimi ločevalnimi koši. 

Na področju prometa še precejšen potencial za izboljšanje

V poročilo je občina zapisala, da so v preteklih letih izvajali številne infrastrukturne projekte, a potencial za izboljšanje ostaja. V ptujski občini je najbolj obremenjena regionalna cesta na območju Ormoške ceste. Tam so zabeležili kar 18.500 povprečnega letnega dnevnega prometa. Gre za izračun povprečnega števila motornih vozil, ki v 24 urah peljejo v obe smeri mimo števnega mesta. 

Po obremenjenosti sledi Puhov most s 16.060 povprečnega letnega dnevnega prometa, nato glavna cesta Ptuj - Ormož, s 15.267 povprečnega letnega dnevnega prometa. Obremenjena je tudi regionalna cesta na območju Mariborske ceste, tam so zabeležili 12.414 povprečnega letnega dnevnega prometa. 

Na Ptuju pa se redno srečujemo tudi z zastoji. Do teh prihaja ob delavnikih redno. Pojavijo se predvsem v času popoldanske konične ure, v križišču Ormoške in Osojnikove ceste in Minoritskega trga pri železniškem podvozu. Pogosti so tudi v križišču Potrčeve, Dornavske in Slovenskogoriške ceste pri železniškem nadvozu. 

»Omenjeni zastoji so kronična težava Ptuja, saj dve premostitvi železniške proge (enkrat nadvoz in podvoz) v času prometnih konic ne zadoščata in prihaja do zastojev,« je občina izpostavila v poročilu. 

Na Ptuju tako za leto 2021 beležimo nadpovprečno gostoto javnega cestnega omrežja v primerjavi z državnim povprečjem.

Gostota prometa tudi zaradi drugih dejavnikov ... 

V mesto se zaradi dela ali šolanja steka veliko prebivalcev okoliških občin in tudi to močno vpliva na promet. Iz drugih občin prihaja na delo v ptujsko občino dobrih 12 odstotkov več delavcev, kot jih odhaja na delo v druge občine. 

Iz gospodarskega vidika gre sicer za izjemno pozitiven pojav, a se to odraža tudi v večjem številu potovanj z osebnim avtomobilom in večjih parkirnih potrebah. 

Na Ptuj na delo prihaja največ prebivalcev Vidma, sledijo Markovčani, pa Mariborčani in Hajdinčani. Veliko se jih pripelje tudi iz Dornave, pa Cirkulan. Mnogo dnevnih migrantov pa prihaja še iz Juršincev, Zavrča, Slovenske Bistrice, Lenarta, Trnovske vasi, Dupleka, Celja, Miklavža na Dravskem polju, Murske Sobote in Pirana. 

Kako je Ptuj povezan z drugimi kraji? 

Zdi se, da bi lahko težavo rešile tudi boljše povezave s sosednjimi kraji. Pri nas javni potniški promet izvaja podjetje Arriva.

Ptujska občina je avtobusno povezana z Ormožem, Mariborom, Turškim Vrhom, Malo Nedeljo, Lenartom, Žetalami, Veliko Varnico, Stopercami, Slovensko Bistrico, Destrnikom, Svetim Tomažem, Vitomarci, Dolanami, Forminom, Zavrčem, Polenšakom, Grajeno, Majšperkom in drugimi. 

Vzpostavljena je tudi železniško povezavo z Ormožem, Mariborom, Ljubljano in Koprom. Največ linij je na povezavi Ptuj - Ormož, teh je 28 ob delavnikih in 12 ob vikendih. 

Potreba po razširitvi peš cone

V ptujski občini je sicer urejeno območje za pešce, a to zajema manjše območje mestnega središča. Občina meni, da bi bilo peš cono treba razširiti na Prešernovo ulico. 

Razlog za tem je, ker je Prešernova ulica preobremenjena z mirujočim prometom, ki kazi podobo starega mesta, težava pa so tudi prehitri vozniki koles z motorjem po Prešernovi ulici. 

Težava Ptuja pa je tudi premalo urejenih površin za kolesarje. Tako se na najbolj prometno obremenjeni Ormoški cesti kolesarska steza začne pri krožišču pri nakupovalnem centru Supermesto. Ta je sicer prekinjena - od začetka Ormoške ceste so vmes odseki, kjer ni kolesarske steze. Podobno stanje je tudi na drugih vpadnicah. 

»Situacija glede kolesarske infrastrukture se bo predvidoma izboljšala v prihodnjih letih (začetek 2022), saj je gradnja kolesarskih poti eden od večjih regijskih projektov, za katerega so občine pridobile evropska sredstva,« dodajajo v občinskem poročilu.