Bo Slovenija sledila trendu? Razmišljanje o obveznem služenju vojaškega roka v ospredju razprave

| v Gospodarstvo

Nekatere evropske države so se v zadnjih letih odločile za uvedbo obveznega služenja vojaškega roka oziroma razmišljajo o tem. Jim bo sledila tudi Slovenija?

O uvajanju obveznega služenja vojaškega roka v Sloveniji je po besedah obrambnega ministra Marjana Šarca preuranjeno govoriti. 

Najprej je treba popolniti redno sestavo Slovenske vojske, je povedal po zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju. Stanje na področju zaposlovanja se sicer izboljšuje, a še ni mogoče govoriti o trendu, je dejal.

Medtem ko so se nekatere evropske države v zadnjih letih odločile za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka oziroma razmišljajo o tem, med drugim Hrvaška, pa Slovenija po besedah ministra Šarca »še ni tako daleč«. 

Kot enega od razlogov je navedel preureditev vojašnic, v katerih ni dovolj prostora za bivanje, prav tako pa niso izpolnjene nekatere druge zahteve za uvedbo tovrstnega naborništva. »Tako da je trenutno popolnoma preuranjeno govoriti, da bi mi karkoli uvajali v to smer,« je povedal Šarec.

Poteka pa o tem razprava. Možnost popolnjevanja Slovenske vojske z obvezno rezervo in vojaki na obveznem služenju vojaškega roka vključujejo tudi nedavno predstavljeni dokumenti o novih obrambnih strategijah.

Vojska ima skupaj s pogodbeno rezervo več kot 7100 vojakov

Po Šarčevem mnenju je treba sprva zagotoviti dovolj kadra za profesionalno vojsko. Povedal je, da so lani prvič po letu 2010 zabeležili več kot 300 novih zaposlitev v vojski, kar je preseglo število odhodov v pokoj. 

Poleg tega je v pogodbeni rezervi že okoli 900 pripadnikov. Tako da ima vojska ob upoštevanju pogodbene rezerve več kot 7100 vojakov, je dejal.

Spremembe na področju zaposlovanja, ki so jih začeli uvajati po njegovem prihodu na ministrstvo junija 2022, že dajejo rezultate, je še povedal. Med drugim so po njegovih besedah čas od oddaje vloge za zaposlitev do same zaposlitve skrajšali s približno štirih mesecev na okoli tri tedne.

Poudaril je, da ne gre še za trend, saj bo mogoče o tem govoriti šele čez več let. »To ni lahko delo. Tako da tukaj brez kakšnih zadržkov povem, da bomo videli v bodoče, kako bo šlo naprej. Zaenkrat kaže dobro, upam, da bo tako tudi ostalo,« je sklenil Šarec.

Preberite še

Komentarji

MIKLAVŽ BLAŽČIČ

Ravno leto dni po tem, ko je umrl tov. Tito, sem moral v JNA. Nekako nisem bil ponosen na to, pa tudi zdelo se mi je to nekaj takega kot tlaka. Napori, čas ipd. niso bili plačani, čas, ko bi lahko delal v kakem podjetju in zato prej lahko šel v pokoj ni bil upoštevan, PA ŠE DANES NI (!), dobro leto v najlepšem času življenja mi je bilo ukradeno.
Ker se v Slovenijo že po tradiciji uvozi vse, kar je za državljane slabega, sem pričakoval, da se bo o naborništvu resneje začelo razpravljati, ko se bo do oblasti dokopala SDS s svojim feldmaršalom Jajotom (bog nam ne daj tega gorja!!!). V slučaju vpeljave naborništva pa se bodo odprla mnoga neprijetna vprašanja. Ali bodo za čas vojske tisti, ki jim v mladosti ni bilo treba v vojsko, zato morali za tak čas delati dlje, da se bodo dokopali do penzije? Ali se bo revežem, ki smo morali v JNA, ta čas upošteval v delovno dobo? Baje se upošteva, a samo tistim, ki so rintali 40 let. Jebeš potem taki sistem, ki po hrbtu udari ravno tistega, ki je taki udarec v življenju že prestal (izguba službe ipd.).
Predlagam državljansko nepokorščino, če se elita česa takega domisli. Še noben član elite nikoli ni glave nosil v torbi in tvegal življenja po bojiščih, ko je prišel čas za penzijo pa so brezsramno nastavljali največje vreče...

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Scena

Slovenija

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura