Na ptujski upravni enoti so brez vednosti lastnika nepremičnine prijavili prebivališče tretje osebe. Zakon to dopušča. Se bo zakonodaja spremenila?
Spomnimo. Uporabnik družbenega omrežja Facebook je v skupini Nepremičnine od ust do ust, s preostalimi člani delil nenavadno zgodbo. Mnogi ob tem niso mogli verjeti, da se lahko kaj takega sploh pripeti.
Zgroženi avtor zapisa navaja, da se je nekdo brez njegove prisotnosti in s ponarejenim podpisom prijavil prebivališče na njegovem naslovu.
Ob tem izpostavlja domnevno brezbrižnost zaposlenih na Upravni enoti Ptuj, ki zatrjujejo, da s tem ravnanjem niso kršili zakona.
Zaradi neljubega dogodka lastnik nepremičnine trdi, da je podal prijavo zoper osebo, ki se je prijavila na njegov naslov, kot tudi zoper zaposleno Upravne enote Ptuj.
Načelnik upravne enote: Glede na veljavno zakonodajo so take situacije mogoče
In kako je mogoče, da se na nekem naslovu prijavi oseba brez prisotnosti lastnika in s ponarejenim podpisom? »So takšne situacije glede na veljavno zakonodajo možne,« je nedavno za Ptujinfo dejal Metod Grah, načelnik ptujske upravne enote.
Pred leti se je ukinila obveznost lastnika, da je prisoten pri prijavi prebivališča najemnika ali druge osebe na njegovem naslovu. Tako so želeli poenostaviti postopke prijave prebivališča.
Posledica tega je porast števila fiktivnih prijav oziroma prijav na podlagi najemnih pogodb s ponarejenim podpisom lastnika nepremičnine.
Treba je dodati tudi, da če lastnika nepremičnine ni zraven ob prijavi, kot je to v dotičnem primeru, to ne pomeni, da je prijava opravljena popolnoma brez vednosti lastnika.
Ministrstvo za notranje zadeve je 11. januarja letošnjega leta upravnim enotam poslalo navodilo, da se v primeru, ko se prijava na prebivališče izvede brez lastnikove navzočnosti, prijava pa se ne nanaša na družinskega člana, lastnika ali solastnika, lastniku ali solastniku pošlje obvestilo o prijavi.
Ptujska upravna enota predlagala rešitev, a ...
Grah je za Ptujinfo takat dodal še, da je lani takratni minister za javno upravo Boštjan Koritnik obiskal ptujsko upravno enoto. Takrat so mu predstavili problematiko fiktivnih prijav in ponarejenih podpisov na najemnih pogodbah.
Obenem so predlagali, da se izda navodilo o obvezni overitvi podpisa na najemni pogodbi, ki se lahko opravi na upravni enoti. Predlog ptujske uprave enote ni bil sprejet z obrazložitvijo, da bi to pomenilo obremenjevanje strank.
Uradnica, ki je prijavo v dotičnem primeru potrdila, je ravnala po črki zakona. Uradniki v upravni enoti lahko vodijo postopke samo v skladu z zakonodajo in navodili ministrstev, nimajo pravice zahtevati dodatnih dokazil ali preverjati resničnosti predloženih dokazil, je še dodal Grah.
Suzana Lep Šimenko: Kakšni bodo ukrepi vlade, da se to prepreči?
Po tem, ko je novica zaokrožila, pa je poslanka Suzana Lep Šimenko, sicer iz vrst stranke SDS, na vlado Republike Slovenije podala nekaj vprašanj.
Zanima jo, kako se lahko osebe sploh zaščitijo pred lažnimi prijavami prebivališč zaradi ponarejanj podpisov in kaj lahko storijo v primeru, da to posamezniki ugotovijo.
Zanima jo tudi, kako je v primerih ponarejanja podpisov in fiktivnih prijav ukrepala Upravna enota Ptuj ter, sicer bistveno vprašanje, ki se nanaša na spremembo zakonodaje in na problematiko, na katero je ptujska upravna enota že opozarjala, s katerimi dodatnimi ukrepi bo vlada Slovenije preprečila možnost lažnih prijav prebivališč?
Poslanska vprašanja so bila oddana 10. marca, vlada pa ima 30 dni časa, da poslanki odgovori.
Na problematiko fiktivnih prebivališč opozarja še druga poslanka
A Lep Šimenko ni edina poslanka, ki opozarja na problematiko fiktivnih prijav prebivališč. Svoj skupek vprašanj je na vlado naslovila tudi Alenka Helbl, prav tako iz vrst stranke SDS.
Helbl pa ne zanima le ptujska upravna enota, temveč splošni podatki, koliko takih primerov lažnih prijav prebivališč so ugotovili na upravnih enotah po Sloveniji. Zanima jo tudi, kako so pristojni organi ukrepali.
Kot Lep Šimenko, pa tudi Helbl zanima, s kakšnimi ukrepi bo vlada zaščitila občane in občanke, lastnike nepremičnin, pred takimi zlorabami in lažnimi prijavami prebivališč s ponareditvijo podpisa.
Tudi Alenka Helbl je vprašanja podala 10. marca, vlada pa ima 30 dni časa, da nanjo odgovori.
