Na Socialni kmetiji Korenika v Šalovcih je danes potekala druga konferenca sklopu projekta Zdravje v naših rokah, ki ga pripravlja TV Idea.
Govorci so predstavili drugi del Strateškega načrta Skupne kmetijske politike Evropske unije 2023-2027 za Slovenijo, spregovorili o pomembnosti vpeljave kakovostne lokalno pridelane hrane v institucije in o trženju na kmetijah.
Tadeja Kvas Majer iz Direktorata za hrano in ribištvo je uvodoma prebrala nagovor ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irene Šinko.
Ministrica je izpostavila, da je pomembno, da skrb za uživanje kakovostne, zdrave in raznolike lokalne hrane privzgojimo že v otroštvu: »Saj je takšen pristop najboljše preventivno vedenje zopet pojav številnih bolezni in obolenj sodobne družbe.«
Dodala je, da je kot ministrica ponosna, da imamo pestro ponudbo kakovostnih proizvodov, proizvodov zaščitenih na nivoju evropske unije in »inovativne, pridne pridelovalce, brez katerih teh dobro ne bi bilo.«
Prednosti lokalnih živil: Manj zavržene hrane, manj toplogrednih plinov, rast lokalnih kmetij
Kvas Majer je nato podrobneje spregovorila o tem, zakaj je pomembna vloga ponudnikov in naročnikov lokalne hrane ter povedala, katere so prednosti povezovanja z javnimi zavodi.
Izpostavlja, da je lokalna hrana za potrošnike pomembna zato, ker smo na te okuse bolj navajeni, kot na primer na azijsko hrano. Zaradi tega je tudi manj hrane zavržene hrane, s krajšimi pridelovalnimi verigami zmanjšamo tudi izpuste toplogrednih plinov.
Res je, da je lokalna hrana včasih dražja, zato svetuje, da, kadar posegamo po lokalnih živilih, izbiramo sezonske pridelke. »Nakup sezonskih živil je lahko ugoden,« je dejala.
Javni zavodi imajo koristi od lokalnih živil zaradi svežine, okusa, kakovosti. Na drugi strani lahko ponudnik s tem, ko ponuja hrano javnemu zavodu, širi svojo kmetijo, jo promovira. Dodaja, da si kmetijski proizvodi pokvarljivi, zato se lahko zavržejo, če se ne prodajo čim prej.
Dotaknila se je tudi zavržene hrane. V Sloveniji pridelamo 68 kilogramov odpadne hrane letno na prebivalca. »Spopadanje s problematiko odpadne hrane je odgovornost celotne družbe,« je povedala.
Kenda: Želimo si, da se povežejo akterji znotraj agroživilskih verig
Nina Kenda iz Direktorata za kmetijstvo je predstavila drugi del strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2023 -2027 za Slovenijo.
»Z leti imamo vedno bolj zahtevne potrošnike, ki zahtevajo vedno več kakovostne hrane in si jo želijo,« je dejala: »Želijo si imeti nemoteno oskrbo.«
Predstavila je, da so na direktoratu pripravili kar nekaj intervencij, ki bodo omogočile kmetom, da se bodo med seboj povezovali in s tem zagotavljali stabilnost preskrbe z varno in kakovostno hrano, pri čemer se bodo razvile lokalne dobavne verige.
Ena takšnih intervencij je podpora za novo sodelovanje v shemah kakovosti, pa tudi naložbe v razvoj in dvig konkurenčnosti ter tržne naravnanosti ekoloških kmetij. Več o posameznih intervencijah je zapisano na spletni strani skupne kmetijske politike.
Kot pravi, si želijo, da se povežejo akterji znotraj agroživilskih verig in da se vključijo v sheme kakovosti, ki omogočajo višjo dodano vrednost in izboljšanje položaja kmetov. Ti lahko za nek proizvod dobijo višji znesek.
»V kolikor želimo v neki skupnosti povečati oskrbo lokalne hrane, mora pri tem sodelovati vsa skupnost,« je povedala.
Ključno je izobraževanje otrok in ustvarjanje zdravih prehranskih navad
Sledil je pogovor z Darjo Farič Klemenčič, predstojnico Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Murska Sobota in Borutom Anželjem, ravnateljem Vrtca Murska Sobota, ki je predstavil primer dobre prakse pri uvajanju kakovostno lokalno pridelane in ekološke hrane v jedilnik za otroke.
Kot pravi Anželj, so odzivi staršev na njihova prizadevanja po zagotovitvi lokalne hrane zelo pozitivni: »Starši zelo cenijo lokalno pridelano hrano, ki jo ponujamo otrokom že v najmlajših letih.«
Tudi pedagoški proces je povezan s tem, da otrokom predstavijo proces pridobivanja lokalne hrane in tudi same ponudnike. »Večkrat obiščemo kakšno kmetijo,« pravi Anželj: »Se pogovorimo z lokalnimi kmeti. Večkrat nas obiščejo tudi čebelarji.«
Darja Farič Klemenčič izpostavlja, da je ključno tudi izobraževanje otrok in da otroci spoznajo različne okuse. »Nekateri otroci doma zaradi ekonomske nezmožnosti ali nepoznavanja ne pridejo v stik z domačo hrano, s tistim prvinskim okusom zelenjave.«
Kot pravi, je pomembno, da učence učimo to, kar so nas učile naše babice: »Spoštljiv odnos do kruha, do hrane, da gre za krvavo zasluženo delo izpod pridnih rok kmetov.«
Razvijajo se novi pristopi pri neposredni prodaji
Damjan Jerič iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije – Zavod Murska Sobota je spregovoril o trženju, ki lahko kmetom pomaga do vzpostavitve sodelovanja z institucijami in tudi na potrošniškem trgu.
Predstavil je značilnosti neposredne prodaje, ki je bila v preteklosti stalno prisotna na kmetijah. Kot je povedal, je za manjši delež kmetij rešitev prav takšen način: »Ta neposreden način je običajno prva stopnja za tiste, ki se lotevajo ekološke proizvodnje. Tem je vseeno je lažje najti kupce na tak način, kot iti takoj v masovno proizvodnjo.«
Z neposredno prodajo se poveča prihodek na kmetiji, svoje izdelke namreč prodajajo po višji ceni, saj prevzamejo vlogo vseh posrednikov. A po drugi strani to pomeni tudi večje stroške.
Poznamo več vrst neposredne prodaje. Primer tega je prodaja na pragu kmetije, med katero spadata prodajalna na kmetiji in samonabiranje. Drug način je prodaja izven kmetije, lahko z dostavo na dom, mobilno prodajalno, prodajo ob cesti ali na kmečki tržnici, prodaja večjim kuhinjam.
Vse bolj se razvija tudi prodaja v zabojčkih, dogovorjena dostava na dom, partnersko kmetovanje, prodajni avtomati in trgovine na zaupanje. Možnost so tudi skupinske trgovine in organiziranje kmečke tržnice na svoji kmetiji.
Mladi na podeželju se soočajo s številnimi izzivi
Katja Karba iz Bistre Hiše Martjanci je predavala o izzivih in priložnostih mladih na podeželju.
Podrobneje je predstavila projekt 'Rural Youth Future', ki se navezuje na mlade in na njihovo sodelovanje pri razvoju podeželja. Kot je povedala, so glavni cilji projekta učiti se drug od drugega, izmenjava in prevzem dobrih praks, izboljšati instrumente politike, izboljšati poklicne sposobnosti.
Posebej se je dotaknila območja Goričko. Izpostavila je, da se na tem območju zmanjšuje delež mladih, saj se ti selijo v druge dele Slovenije. Mladi se po končanem šolanju soočajo s težavo zaposlitve, tradicionalna znanja se ne prenašajo dalje.
V sklepnem delu so si udeleženci ogledali Socialno kmetijo Korenika kot primer dobre prakse, nato je sledila delavnica na temo socialne vključenosti vseh prebivalcev na podeželju.
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija, niti organ, ki dodeli sredstva.
Starejše novice
