V želji po čim večjem mesečnem prihranku  skušamo paziti na vsak cent; nekateri tudi pri plinu. A medtem ko na dejansko mesečno porabo v kubičnih metrih plina lahko vplivamo vsaj z varčnostjo, je strošek, ki ga predstavlja plinska omrežnina, izven naše moči.

Postavka, ki predstavlja plačilo za uporabo plinskega omrežja, po katerem plin priteče do naših prebivališč, je, kakršna je. Ponudnika si ne moremo izbrati ali ga zamenjati; plačilo je preprosto namenjeno podjetju, ki v določeni občini upravlja s plinskim omrežjem. In pri teh zneskih v državi prihaja do ogromnih razhajanj.

Od 15 pa do 32 evrov mesečno

Pri neodvisnem mediju Pod črto so pred dnevi na osnovi javno dostopnih podatkov primerjali cene mesečne omrežnine za gospodinjstva v različnih slovenskih občinah, pri čemer so upoštevali povprečno letno porabo plina. 

Kot so ugotovili, prihaja do velikih razlik, saj se zneski gibljejo od 15 pa do 32 evrov mesečno.

Plinsko omrežje je na voljo v slabi polovici vseh občin v državi. V Celju, kjer beležijo najnižjo omrežnino v vsej državi, uporabniki mesečno odštejejo 15 evrov, v Murski Soboti pa kar dvakrat toliko. V prestolnici povprečen uporabnik za omrežnino nameni slabih 23 evrov na mesec, Kranjčani 19 ter Mariborčani 20 evrov in pol. Največ plačujejo Velenjčani – 32 evrov na mesec. Na Ptuju pa ta strošek znaša 21,64 evra mesečno.

Lahko bi bilo torej tudi huje, a še vedno mesečno plačujemo dobrih 6 evrov več kot na primer Celjani. Zakaj?

(Vir: podcrto.si)

Zapleteni izračuni

Razlike so izrazite tudi med sicer primerljivimi občinami. Med drugim gre to pripisati vprašljivemu grupiranju občin.

Sistem izračunavanja višine omrežnine v posameznih občinah je precej zapleten. S plačili omrežnine namreč krijemo tako stroške gradnje plinskega omrežja kot tudi njegovega vzdrževanja, ob tem pa si podjetja obračunajo še zakonsko določen dobiček v višini petih odstotkov.

Do velikih razhajanj v cenah omrežnine tako med drugim prihaja zaradi razlik v:

  • Gostoti poseljenosti. Enako veliko omrežje v gosteje naseljenih naseljih namreč pokriva več prebivalcev in stroški se porazdelijo med več uporabnikov. Praviloma so zato omrežnine nekoliko dražje v občinah z manj prebivalci.
  • Starosti omrežij. Občine s starejšimi omrežji so na primer že pokrile stroške gradnje omrežja in tako plačujejo le še za njihovo vzdrževanje, posledično pa so tudi cene nižje.
  • Stroškovne učinkovitosti upravljavcev omrežij oziroma njihove uspešnosti pri nižanju stroškov gradnje ter vzdrževanja omrežja
  • Soudeležbi naročnikov pri gradnji plinovoda. Ponekod so podjetja gradnjo omrežij financirala tudi iz sorazmerno višjih priključnin, zaračunanih bodočim uporabnikom omrežja, drugod večji del stroškov izgradnje roma v mesečno položnico za omrežnino.

A zanimivo so ravno to razlike, ki jih upravljavci vsaj na videz ne upoštevajo. Praviloma namreč zaračunavajo iste cene omrežnine gospodinjstvom vseh občin, kjer upravljajo z omrežjem. 

Treba je pomagati – a očitno ne vsem

Petrol na primer povsod računa 28,60 evra mesečno – ne glede na dejanske stroške vzdrževanja v konkretni občini. Enako Mestni plinovodi z omrežnino 30,06 evra ali pa Adriaplin d.o.o. z 21,64 evra.

Razlike so torej precejšnje med omrežji občin posameznih upravljavcev, a enake znotraj njih. 

Na nek način s tem občine z nižjimi stroški vzdrževanja na posameznega uporabnika subvencionirajo tiste z višjimi stroški.

Gre za določilo energetskega zakona, ki upravljavcem omrežja narekuje izračun skupnih stroškov izgradnje in vzdrževanja v občinah, ki jih pokriva, ter nato njihovo enakomerno porazdelitev med vsemi uporabniki. Takšen sistem naj bi spodbujal razvoj in gradnjo novih plinskih omrežij v občinah, kjer omrežja še ni.

Žal pa ureditev precej bolj ustreza upravljavcem plinskih omrežij kot potrošnikom in omogoča tudi prenašanje izgube med občinami. Predvsem pa ignorira dejstvo, da ne gre za obvezno gospodarsko javno službo – subvencioniranju drugih so torej zavezani le v nekaterih občinah.

Kot zaključuje portal Pod črto, bi morda bil smiseln razmislek o pravičnejši rešitvi. Kot konkretno možnost omenjajo vzpostavitev resnično solidarnega sistema deljenja stroškov za gradnjo in vzdrževanje plinskih omrežij, kakršen velja pri oskrbi z elektriko. A koliko je v državi dejanske volje za tovrstne premike, je že drugo vprašanje.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice