Vladni govorec Jelko Kacin in predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc sta spregovorila o aktualnem stanju glede bolezni covid-19.

Kot je dejal vladni govorec Jelko Kacin, so podatki za včeraj najslabši doslej. Opravljenih je bilo 5891 testov, število potrjenih okužb pa je prvič preseglo tisoč in to krepko. Potrjene so bile kar 1503 okužbe in daleč najvišji delež pozitivnih primerov, znašal je 25,5 odstotka.

Narašča tudi število hospitaliziranih, danes jih je v bolnišnicah že 333. Od tega intenzivno nego potrebuje 55 bolnikov, včeraj pa je tudi umrlo osem bolnikov s koronavirusno boleznijo.

Pojavljajo se nova, lokalna žarišča, Kacin pri tem omenja naslednje kraje: Železniki, Kranj, Kamnik, Jesenice, pa tudi Novo mesto, Murska Sobota, Prevalje, Krško, še vedno Škofja Loka, tudi Ljubljana in Maribor.

Vladni govorec je ponovno tudi pozval k samozaščitnih ukrepom, delu od doma in uporabi aplikacije za preprečevanje širjenja okužb. 

Še nismo pri italijanskem scenariju

Medtem so v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana na infekcijski kliniki odprli dodatne kapacitete, ki jih bodo ob vseh reorganizacijah omogočile, da bodo imeli 40 do 50 intenzivnih postelj in 170 navadnih postelj, kar upajo, da bo dovolj »za prebroditev te največje krize«.

Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc ob tem, podobno kot vladni govorec, poziva državljane, da naredijo vse, kar je v njihovi moči. Od dela od doma do izogibanja gneči in ljudem, ki ne nosijo maske. 

Na vprašanje, ali se bližamo točki, kot je bilo v Italiji, ko bo treba izbirati, kdo bo imel prednost pri zdravljenju, Lejko Zupančeva meni, da še nismo tam. 

»Mislim, da še daleč nismo tam in, če se bo le dalo, bomo to tudi preprečili. Tudi etična stališča komisije so napisano dokaj jasno in izbiranje, komu bomo dajali, kakršnokoli podporno terapijo, je res najbolj zadnja opcija in upam, da do tega ne bomo prišli. Z odgovornim obnašanjem in sodelovanjem vseh deležnikom, mislim, da do tega ne bo prišlo,« pojasnjuje predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Po njenem mnenju se je glede morebitnega dodatnega zaustavljanja javnega življenja potrebno vprašati, kakšne posledice bodo. Ob tem izpostavlja denimo ukrep zaprtja vrtcev, ki bo prinesel še dodatne težave zdravstvu, saj ima veliko zaposlenih majhne otroke in ne bodo mogli organizirati varstva. 

Problem so kadri 

Elektivnega programa v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana še niso ustavili, v primeru potrebe po dodatnih kapaciteta, pa imajo še nekaj možnosti. Kot pravi Lejko Zupančeva, kapacitete same po sebi niso tako velik problem, ampak so problem kadri.

V delo bodo sicer vključili tudi študente zadnjih letnikov medicine in zdravstvene nege ter nekaj mlajših zdravnikov. 

»Vse, kar bo v človeški moči, bomo naredili. Od dela preko polnega delovnega časa, ponoči in za vikende, pa tudi do prepovedi dopustov, če bo potrebno,« je pojasnila in poudarila obremenjenost zaposlenih.

Glede širitve kapacitet izven bolnišnic, na primer v vojaške bolnišnice ali celo na gospodarsko razstavišče, pa meni, da bi bil to velik zalogaj. »Vzpostaviti se da, ampak preden bomo, moramo razmisliti, od kje bomo dobili ljudi, ki bodo oskrbovali te paciente,« je še dejala. 

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana imajo trenutno zaradi covida 92 odraslih bolnikov in pet otrok, 21 bolnikov pa je na intenzivni enoti. Od tega jih večina potrebuje pomoč pri dihanju z ventilatorji, dva pa celo celo z dovajanjem kisika v kri skozi posebne aparature.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice