Ptujski mestni svetniki so danes zavrnili predlog, da bi se najstarejše slovensko mesto odreklo nadaljnjim aktivnostim za pridobitev naziva EPK 2025 in hkrati podprli predlog mestne hiše za nadaljevanje postopka.

Ptuj se je sicer konec februarja ob Novi Gorici, Ljubljani in Piranu uvrstil v drugi krog, česar so se takrat razveselili vsi, pri tem pa izrazili upanje, da bo čim prej znana bolj jasna slika glede sofinanciranja projekta s strani države.Kandidaturo so pred tem občinski svetniki potrdili že dvakrat. Za potrebe priprave je mestna občina porabila že okoli 140.000 evrov, podporo so izrazili tudi drugi župani občin Spodnjega Podravja. Po izbruhu novega koronavirusa se je razpoloženje med nekaterimi hitro spremenilo, zato je županja Nuška Gajšek na današnji seji mestnega sveta predlagala ponovno odločanje o tem, kako s kandidaturo naprej.

Kot poroča STA, je Gajškova predlagala, da s postopkom kandidature nadaljujejo, pri čemer bi program v prijavni knjigi v drugem krogu izbirnega postopka zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, med drugim tudi zaradi aktualnih in pričakovanih nadaljnjih ukrepov za preprečitev širjenja Covida-19 ter s tem povezane gospodarske in socialne krize, vsebinsko in finančno prilagodili novim okoliščinam.

Vendar pa je odbor občinskega sveta za splošne zadeve in lokalno samoupravo k njenemu predlogu podal amandma, s katerim je predlagal, da bi mestna občina zaradi že omenjenih spremenjenih okoliščin kar takoj ustavila postopek kandidature, saj zaradi pričakovane krize ne bo mogoče zagotoviti sredstev za njeno nadaljevanje in izvedbo.

Večina prižgala zeleno luč

Večina svetnikov je po daljši razpravi vendarle sklenila, da nosilci kandidature nadaljujejo s postopkom, saj je bilo v projekt že vloženega kar nekaj denarja. Tudi Gajškova priznava, da so v prijavi verjetno res razpisali nekoliko bolj ambiciozne cilje, ki pa jih bo v pričakovanih letih recesije potrebno nekoliko oklestiti.

»Spet bomo prevetrili, kaj imamo v proračunu, kaj dejansko lahko namenimo za EPK. Tudi če ne bomo uspeli s kandidaturo, bodo projekti, ki bodo vključeni v njo, nekako našli svojo časovnico. Upamo da do leta 2025, če se kaj zalomi pa tudi kakšno leto pozneje. Ne bomo pa pisali nečesa, česar ne bomo mogli uresničiti,« je dejala županja, po poročanju STA.

Bo denarja dovolj?

Nekatere je zbodla tudi poraba skoraj vsega za kandidaturi predvidenega denarja, od katerega je ostalo le še 30.000 evrov. Gajškova je povedala, da bodo o nadaljnjem sodelovanju z zunanjimi izvajalci razpravljali v naslednjih dneh, zagotovo pa pomoči v takšnem obsegu, kot je bil doslej, ne bodo več potrebovali.

Kot je povedal predsednik omenjenega odbora Milan Klemenc, ki prihaja iz Liste za Ptuj nekdanjega župana Mirana Senčarja, je preglasovanje pričakoval. Po njegovih besedah sicer ni bil namen predloga rušenje projekta EPK in nasprotovanja kulturi, pač pa, da bi si enkrat natočili čistega vina in bi vedeli, česa so sposobni.

»Razmišljati je namreč treba tudi o tem, kako ljudem omogočiti normalno življenje, a tega današnje glasovanje ni pokazalo. Skrbi me, kaj bo čez dve leti, ko bodo spet volitve. Vsi bodo polni besed o gradnji infrastrukture, zdaj pa se je izkazalo, da vsi ne razmišljajo tako,« je povedal Klemenc. Dodal je, da mesto nima skoraj šest milijonov evrov za izvedbo projekta, iz Bruslja lahko pričakujejo le okoli 1,6 milijona evrov, državnih deset milijonov evrov pa je še vedno v zraku.

Neenotnost in pomisleki na Ptuju bi lahko imeli vpliv tudi na možnosti mesta, da postane EPK 2025, česar se zaveda tudi ptujska županja. Kot pravi, bo tistim, ki odločajo o kandidaturah, zagotovo predstavljena tudi njihova današnja razprava, ki je pokazala tudi nekatere morebitne pomanjkljivosti kandidature.

»Verjamem, da imamo tako pluse kot minuse, tisti, ki bodo tehtali med kandidati, pa bodo zagotovo odločili pravilno,« je dejala Gajškova, še piše STA.

Sprejet tudi rebalans proračuna

Kot še poroča STA, so ptujski mestni svetniki na današnji prvi redni seji v živo po izbruhu epidemije potrdili še rebalans proračuna, ki je namenjen prav prilagoditvi nekaterih nepredvidenih stroškov zaradi pojava covida-19. Proračun je višji za dodatnih 600.000 evrov in znaša 36,3 milijona evrov. So se pa na občini odločili za milijon evrov znižati zadolževanje.

Kot je pojasnila ptujska županja Nuška Gajšek, so se za znižanje možnosti zadolževanja na 4,5 milijona evrov odločili po potrditvi višje povprečnine.

Rebalans so sicer pripravili predvsem zaradi protikoronskih ukrepov, preko katerih so med drugim zagotovili 50.000 evrov neposrednega denarja za pomoč malemu gospodarstvu in odpisali del prihodkov, na katere so računali iz naslova najemnin lokalov in teras, pa tudi iz naslova turistične takse in komunalnega prispevka.

Do povišanja proračuna je prišlo tudi zaradi dodatnih stroškov za otroško varstvo, kjer so zaradi zaprtja vrtcev morali nadomestiti del plačila za starše, še nekaj dodatnega denarja pa so morali zagotoviti zaradi višjih stroškov pri urejanju mestne tržnice.

Po besedah Gajškove je pred koncem leta pričakovati še en rebalans, kjer bodo morali popraviti še kakšno postavko, pri čemer upa, da bi jih morali čim manj na račun investicij. Trenutno zaključujejo obnovo Osnovne šole Mladika, obnove ceste prav tako tečejo po zastavljenem načrtu, enako velja za pripravo načrtov obnove objekta Stare steklarske delavnice in arheološkega razstavišča na območju Žitnice.

Na odhodkovni strani so delno oklestili razpise na področju športa in kulture, saj ti nekaterih svojih dejavnosti zaradi epidemije niso mogli opravljati.

»Temu primerno smo ocenili, za koliko lahko znesek znižamo, a jih kljub temu ne spravimo v težave. Odpisali smo jim tudi vse najemnine, smo pa na ta način tokrat pomagali s strani športa in kulture gospodarstvu, potem ko je sicer običajno ravno obratno,« je dejala Gajškova.

Po besedah svetnika Liste za Ptuj Milana Klemenca, ki pripada podpornikom prejšnje mestne garniture župana Mirana Senčarja, je dobro, da je občina zmanjšala zadolževanje, a ga skrbijo pogodbe, ki so z določenimi izvajalci programov podpisane daleč vnaprej. Pri infrastrukturnih projektih tega ni, zato se boji, da bi prav za te ob koncu leta zmanjkalo sredstev, še piše STA.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice