Geodetska uprava Republike Slovenije je pred kratkim objavila Poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2019, ki obravnava stanje na nepremičninskem trgu v Sloveniji glede na obseg trgovanja z nepremičninami in predstavlja tudi analitiko cen nepremičnin.
Kot izhaja iz poročila, je lani dejavnost trga, predvsem stanovanjskega, ostala na visoki ravni, ki jo je dosegla s hitro rastjo v letih od 2013 do 2017.
Glede na sicer še začasne podatke smo lani v Sloveniji evidentirali okoli 35,5 tisoč sklenjenih kupoprodajnih pogodb za nepremičnine, katerih skupna vrednost je znašala blizu 2,7 milijarde evrov.
To pomeni, da je vrednost sklenjenih pogodb dosegla rekordno številko od začetka sistematičnega spremljanja leta 2007, kljub dejstvu, da število kupoprodajnih poslov ni preseglo rekordnega iz leta 2017.
V poročilu so analizirali nekaj območij s podobnimi tržnimi značilnostmi, ki predstavljajo naselja. Gre za 14 večjih območij, med njimi tudi Maribor, kjer pa so na drugi strani izpustili Ptuj.
Najnižje cene stanovanj med obravnavami območja ima Murska Sobota, kjer so več kot 40 odstotkov nižje od povprečja in več kot 60 odstotkov nižje od ljubljanskih, cena stanovanj v Mariboru pa je primerljiva s tistimi v Celju in se med vsemi 14. vključenimi mesti gibajo v spodnji polovici.
V Mariboru se je povprečna cena rabljenega stanovanja lani izenačila s tisto iz leta 2008 in trenutno znaša 1340 evrov na kvadratni meter.
Območje Štajerske
Za prikaz statističnih kazalnikov o kupoprodajah stanovanj in hiš na področju Štajerske so na tem območju izbrali štiri občine z največjim številom kupoprodaj.
Vzorci kupoprodaj stanovanj oziroma hiš so tudi po teh občinah praviloma premajhni, da bi omogočali natančnejše primerjave gibanja cen stanovanj in hiš med občinami oziroma po posameznih občinah med leti.
Pri interpretaciji trendov cen je zato treba upoštevati tudi spremembe v velikostni in starostni strukturi prodanih stanovanj oziroma hiš s pripadajočim zemljiščem.
Stanovanja
Tako kot v mariborski občini je bil tudi v ostalih štajerskih občinah od leta 2015 stalno prisoten trend rasti cen stanovanj, vendar je bila rast nekoliko šibkejša. Cene stanovanj se tako še niso približale rekordnim iz cenovnega vrha leta 2008.
Po cenah stanovanj v zadnjih letih nekoliko odstopa občina Slovenska Bistrica, kjer so cene zaradi ugodnega položaja ob avtocestni povezavi Ljubljana – Maribor in relativno mladega fonda stanovanj še najbližje mariborskim.
Po ravni cen sledita občina Hoče – Slivnica, kjer je fond stanovanj najmlajši in se prodajajo v povprečju najnovejša stanovanja, in Ptuj, kjer je fond stanovanj precej starejši.
Najnižja je raven cen v občini Ruše, kjer povprečna cena rabljenega stanovanja še ni presegla 1000 evrov na kvadratni meter, cene pa so praviloma za 20 do 25 odstotkov nižje kot v Mariboru.
Na Ptuju je bilo lani prodanih tudi okoli 50 novih stanovanj. Stanovanja so bila praktično prodana še preden so bila dokončana. Cene z davkom na dodano vrednost so se gibale od 1150 do 1900 evrov na kvadratni meter.
Hiše
Trg stanovanjskih hiš v ostalih izbranih štajerskih občinah je bil podobno kot v mariborski občini lani zelo dejaven. Za razliko od cen stanovanj pa kažejo cene hiš v ostalih štajerskih občinah, predvsem občinah Hoče – Slivnica in Ptuj, v zadnjih štirih letih višjo rast kot v občini Maribor.
In sicer na račun občutnejše rasti cen v zadnjem letu, ko so cene hiš v mariborski občini stagnirale.
V izbranih občinah so lani samostojne hiše predstavljale okoli 90 odstotkov prodanih stanovanjskih hiš, dvojčki nekaj manj kot tri odstotke in vrstne hiše nekaj več kot sedem odstotkov.
Ob upoštevanju lastnosti prodanih hiš se je po rangu cen hiš na štajerskem območju občina Hoče – Slivnica lani praktično izenačila z Mestno občino Maribor. Sledili sta občini Ptuj in Ruše, kjer so bile hiše s pripadajočim zemljiščem okoli 10 odstotkov cenejše kot v mariborski občini.
Starejše novice
