Slika je simbolična.
Vinogradništvo je že stoletja del slovenske kmetijske tradicije, z značilnimi strminami, ki krasijo pokrajino. Vendar pa se zadnja desetletja vse pogosteje pojavlja zaskrbljujoča trenda opuščanja vinogradov. Je na vladi, da priskoči na pomoč?

Zapuščanje teh, sicer čudovitih, a zahtevnih vinogradniških teras je simptom globokih sprememb v kmetijskem sektorju, ki ogrožajo eno izmed najbolj cenjenih dediščin Slovenije. 

Na vinorodnih območjih po vsem svetu, tudi v Sloveniji, se pojavlja paradoksalen pojav: čeprav se trg za vina širi in raste, se mnogi vinogradniki odločajo, da svoje vinograde opustijo.

Vinogradniki se tako soočajo z vse več izzivi, kot so povečana konkurenca na trgu, podnebne spremembe, bolezni in delo na neravnem, zahtevnem terenu.  

Bolezni, podnebne spremembe in posledično opuščanje

Tako je nedavno poslanec Jožef Lenart, sicer iz vrst SDS, na Marjana Šarca, ki je trenutno v funkciji ministra na kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naslovil zapis z vprašanji. 

Poudaril je, da je opuščanja vinogradništva vse več, posebno na območju Podravja. Poslanec se je naslonil na poročilo o stanju kmetijstva za leto 2022, saj so na Inštitutu za kmetijstvo navedli več podatkov, ki kažejo skrb vzbujajoče stanje na področju vinogradništva. 

Tako je moč zaslediti, da smo v letu 2021 imeli še 26.790 vinogradov, leta 2022 pa 25.500 vinogradov. Zmanjšali so se tudi hektarji teh. 

»Še izraziteje se je stanje poslabšalo v Podravju, kjer je bilo leta 2021 11.697 vinogradnikov, kar je 43 odstotkov vseh vinogradnikov v Sloveniji. V letu 2022 je teh le še 10.987, kar pomeni zmanjšanje števila vinogradnikov za 710 vinogradnikov, kar pomeni, da se je število vinogradnikov najbolj zmanjšalo prav v Podravski regiji.

Kar 55 odstotkov manjšanje števila vinogradnikov od skupnega števila zmanjšanja vseh vinogradnikov v Sloveniji se je zgodilo v Podravju,« je zapisal poslanec. 

Dodal je, da se je v Podravju najbolj zmanjšala tudi površina vinogradov, kar 65 odstotkov zmanjšanja površin vinogradov od skupnega zmanjševanja je bilo v Podravju. 

Udarila je še trsna rumenica, zato lahko številke za leto 2023 še slabše, saj pričakujemo še poseke zaradi bolezni. 

Kaj bo naredilo ministrstvo? 

Lenart je na ministra za obrambo naslovil pet vprašanj, ki se navezujejo na opuščanje vinogradništva. 

Zanima ga, kaj so na ministrstvu naredili za to, da se vinogradništvo ne bi opuščalo in da bodo posekani vinogradi obnovljeni in hribi obdelani.

Sprašuje tudi, kakšni ukrepi bodo sprejeti za omejevanje bolezni trsne rumenice. 

Zanima ga še, ali se nadzira striktno izvajanje poseka obolelih trt, obenem pa je pozval za predloge lastnikom malih hribovskih kmetij, tudi tistim, ki opuščajo vinogradništvo. 

Šarca je pozval tudi, da opiše ukrepe vlade, ki jih je ta izvedla, da bi zmanjšali ukinjanje kmetijske dejavnosti in manjšanje števila kmetij nasploh. 

Starejše novice