Vlada jo želi zvišati v dveh korakih, v prvem glede na minimalne življenjske stroške, v drugem pa glede na medletno inflacijo. Delodajalci temu nasprotujejo, zato se jim bo skušalo ministrstvo za delo približati s shemama skrajšanega delovnika in čakanja na delo.
Minister za delo Luka Mesec bi v prvem koraku še letos izvedel dvig minimalne plače v višini 120 odstotkov na novo izračunanih minimalnih življenjskih stroškov (oktobra je bil po petih letih narejen nov izračun), kar pomeni bruto dvig za 5,49 odstotka oziroma s 1074,43 na 1133,37 evra (neto zvišanje za 3,2 odstotka oz. s 778,40 na 803,80 evra).
Toliko bi znašala minimalna plača
V drugem koraku januarja prihodnje leto bi nov znesek uskladil še z medletno rastjo cen življenjskih potrebščin v letošnjem decembru. Minimalna plača naj bi v letu 2023 tako znašala vsaj 850 evrov neto, je po seji Ekonomsko-socialnega sveta minuli petek povedal minister Luka Mesec.
Dvofazno uskladitev si želijo tudi sindikati, medtem ko se delodajalci zavzemajo za enkratno spremembo. Mesec to dopušča, a le v primeru, da se izvede obe uskladitvi, tako z novo višino minimalnih življenjskih stroškov kot z inflacijo.
Da bi se približali predstavnikom gospodarstva, jim bo vladna stran na današnji izredni seji Ekonomsko-socialnega sveta predstavila izhodišča shem skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo, s katerimi naj bi podjetja lažje prebrodila energetsko krizo.
Glede na dokument, ki ga je pridobila STA, bi ministrstvo shemi subvencioniranja skrajšanega delovnika in začasnega čakanja na delo doma predvidoma vzpostavilo z enim interventnim zakonom, uveljavilo pa bi ju za ogrevalno sezono 2023.
Pogoj za subvencioniranje čakanja na delo naj bi bila prepoved izvajanja dejavnosti s strani države, alternativni pogoj pa tudi koriščenje ukrepa z zavezo po naknadnem vlaganju v zeleni prehod upravičenca.
Starejše novice
