Martina Haring je po smrti matere prevzela vodenje društva, ki si prizadeva tudi za priznanje nemške manjšine v Sloveniji. Za Ptujinfo je pojasnila, kako se odziva na pomisleke glede financiranja in morebitnega nasprotja interesov.
Nova poslanka stranke Resni.ca Martina Haring, ki je v državnem zboru nasledila Borisa Mijiča, se je znašla v središču pozornosti zaradi povezav s Kulturnim društvom nemško govorečih žena Mostovi iz Maribora.
Društvo si med drugim prizadeva za uradno priznanje nemške narodne manjšine v Sloveniji, sredstva za svoje delovanje pa prejema tudi iz tujine.
Na Ptujinfo smo se z novinarskimi vprašanji obrnili na Haring, ki je pojasnila okoliščine prevzema društva, njegovo financiranje, svoje stališče do priznanja nemške manjšine in nadaljnje načrte glede predsedniške funkcije.
Vodenje društva prevzela po smrti matere
Kulturno društvo nemško govorečih žena Mostovi je ustanovila Veronika Haring, mati nove poslanke, ki ga je vrsto let tudi vodila. Po njeni smrti je vodenje prevzela Martina Haring.
Kot je pojasnila za Ptujinfo, je to storila predvsem iz spoštovanja do materinega dolgoletnega dela in želje po ohranitvi njene zapuščine.
»Ne gre torej za funkcijo, ki bi si jo sama posebej prizadevala pridobiti, temveč za odgovornost, ki jo je sprejela v družinskih okoliščinah.«
Ob tem poudarja, da je delovanje društva precej širše od vprašanja formalnega priznanja nemško govoreče skupnosti.
Društvo organizira brezplačne jezikovne tečaje za odrasle in otroke, izvaja risarske tečaje ter vsako leto izdaja dvojezični zbornik. V njegovem okviru deluje tudi Komorni zbor Hugo Wolf, ki združuje približno 40 pevcev.
Po pojasnilih Haring so dejavnosti društva usmerjene predvsem v kulturo, jezik, izobraževanje in povezovanje ljudi, ne pa v stalno politično uveljavljanje vprašanja manjšinskega statusa.
Preberite še:
Društvo prejema sredstva iz Slovenije in Avstrije
Eno od vprašanj, ki se odpira ob delovanju društva Mostovi, je njegovo financiranje.
Kot je poročal portal N1, je društvo leta 2025 ustvarilo 76.540 evrov prihodkov, od tega 58.282 evrov od tujih organizacij. Po podatkih Erarja je v zadnjih petih letih od ministrstva za kulturo prejelo 78.538 evrov, za leto 2026 pa so mu bila za štiri kulturne projekte odobrena sredstva v višini približno 10.000 evrov.
Haring je za Ptujinfo pojasnila, da društvo sredstva prejema iz več virov, med drugim iz Republike Avstrije in Republike Slovenije.
Del slovenskih sredstev se po njenih navedbah zagotavlja tudi na podlagi sporazuma med slovensko in avstrijsko vlado o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti, ki ga je državni zbor ratificiral leta 2002.
Njegov 15. člen predvideva vključevanje projektov, namenjenih kulturnim, izobraževalnim in znanstvenim potrebam pripadnikov nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji, v programe sodelovanja med državama.
»Pri porabi sredstev je bistveno, da gre za namenska sredstva, katerih poraba mora biti ustrezno izkazana. Društvo mora vsakemu financerju posebej poročati o porabi prejetih sredstev in izvedenih dejavnostih ter izkazovati, za katere namene so bila sredstva porabljena. Poslovanje je tako podvrženo nadzoru financerjev, poraba pa mora biti transparentna in skladna z odobrenimi programi oziroma projekti.«
S tem zavrača pomisleke glede nepreglednosti financiranja in poudarja, da mora društvo sredstva porabljati skladno z odobrenimi programi in projekti.
Preberite še:
Se bo kot poslanka zavzemala za priznanje nemške manjšine?
Društvo Mostovi je eno od društev, ki si prizadevajo za uradno priznanje nemške narodne manjšine v Sloveniji. Vprašanje njenega položaja je že vrsto let prisotno tudi v odnosih med Slovenijo in Avstrijo.
Haring smo zato vprašali, ali osebno podpira takšno priznanje in ali si bo zanj prizadevala tudi kot poslanka državnega zbora.
V odgovoru je pojasnila, da vprašanje položaja in morebitnega ustavnopravnega priznanja nemško govoreče narodne skupnosti presega delovanje posameznega društva.
Za priznanje se po njenih navedbah že od osamosvojitve Slovenije zavzemajo različna društva s Štajerske, Kočevskega, iz osrednje Slovenije in z Gorenjske. Sama priznanja nemške manjšine ne uvršča med svoje politične prioritete.
Kot je pojasnila, ohranjanja nemškega jezika in kulture ne vidi kot nečesa, kar bi bilo treba zavračati. Pri svojem poslanskem delu pa bo izhajala iz pristojnosti in odgovornosti poslanske funkcije ter se do posameznih vprašanj opredeljevala vsebinsko, v okviru poslanske skupine in stranke Resni.ca.
Haring napoveduje odstop s predsedniškega mesta
Ob nastopu poslanske funkcije se odpira tudi vprašanje morebitnega nasprotja interesov, saj Haring vodi društvo, ki prejema sredstva iz slovenskega državnega proračuna in tujine.
Pojasnila je, da funkcijo predsednice društva opravlja prostovoljno in zanjo ne prejema nobenega plačila. Ob tem je razkrila, da namerava predsedniško funkcijo zapustiti še letos.
»Z mesta predsednice namerava odstopiti najkasneje do konca leta 2026. Trenutno še išče ustrezno osebo, ki bi bila pripravljena prevzeti vodenje društva.«
Pojasnila je tudi, kako namerava urediti obveznosti glede prijave podatkov Komisiji za preprečevanje korupcije.
Povezavo z društvom in podatke o njegovem delovanju bo po napovedih prijavila Komisiji za preprečevanje korupcije v zakonsko določenem roku 30 dni od nastopa poslanskega mandata.
V istem roku namerava prijaviti tudi vse druge podatke, ki jih mora skladno z veljavno zakonodajo posredovati komisiji.
Haring tako napoveduje, da bo vodenje društva Mostovi predala najpozneje do konca letošnjega leta. Čeprav ohranjanje nemškega jezika in kulture podpira kot del kulturne raznolikosti, pa priznanja nemške narodne manjšine ne postavlja med svoje prednostne naloge v državnem zboru.
