Nevarne šolske poti, dotrajane ceste, manjkajoči pločniki in kolesarske povezave ter dolgotrajno čakanje na ptujsko obvoznico. Prometna varnost je bila ena izmed osrednjih tem zadnjega soočenja ptujskih županskih kandidatov. Kje vidijo največje težave?
Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami so se v Hotelu Ptuj na zadnjem soočenju portala Ptujinfo srečali vsi kandidati za župana oziroma županjo Mestne občine Ptuj: Nuška Gajšek (Socialni demokrati), Nuška Vrabl (Demokrati), Andrej Čuš (Lista dr. Andreja Čuša - Skupaj za Ptuj), Lina Habjanič (Levica) in Janko Širec (Lista mag. Janka Širca, lista Ptuj je naš in Gibanje Svoboda).
Tokrat so odgovarjali na vprašanja, ki so jih zastavili bralci našega portala. Eno izmed njih se je nanašalo na prometno varnost, predvsem na nevarne cestne odseke, šolske poti ter varnost pešcev in kolesarjev, tudi v obrobnih četrtnih skupnostih.
Kandidati so morali pojasniti, katere ceste na Ptuju ocenjujejo kot najbolj nevarne in kako bi se lotili izboljšanja prometne varnosti.
Širec: Najprej popis cest in določitev prednostnih odsekov
Janko Širec je opozoril na številne dotrajane občinske ceste in nevarne šolske poti, kjer otroci zaradi pomanjkanja pločnikov hodijo ob voziščih oziroma po jarkih.
Posebej je izpostavil območje Štukov, kjer je stanje cestišča ponazoril z besedami, da gre za »cesto s sto odtenki sive barve«, saj je bila po njegovih besedah že neštetokrat zakrpana, bankine pa ostajajo neurejene.
Kot eno največjih prometnih težav je navedel tudi Ormoško cesto, kjer prebivalci že vrsto let čakajo na obvoznico, medtem pa so izpostavljeni gostemu prometu, hrupu in izpušnim plinom.
»Ljudje se enostavno ob tej cesti dušijo, ne samo v gostoti prometa, tudi v izpušnih plinih in hrupu,« je opozoril.
Po njegovi oceni je na območju občine približno 220 kilometrov javnih občinskih cest, številne pa ne zagotavljajo ustreznega standarda.
Zato bi ob začetku mandata najprej opravil celovit popis njihovega stanja, določil prednostne odseke za obnovo in pripravil prometni načrt, ki bi mu občina sledila v sodelovanju z državo.
Habjanič: Prometno varnost je treba obravnavati širše
Lina Habjanič je opozorila, da se pri razpravah o prometni varnosti preveč pozornosti namenja avtomobilskemu prometu, premalo pa pešcem, kolesarjem in gibalno oviranim.
Po njenem bi bilo treba najprej opraviti celovito analizo prometnih tveganj, pri kateri bi sodelovali tudi prebivalci posameznih četrtnih skupnosti, saj najbolje poznajo nevarne odseke v svojem okolju.
Posebej je izpostavila stanje kolesarskih povezav, predvsem nevarne uvoze in izvoze s kolesarskih poti.
»Vstopi in izstopi s kolesarskih poti so na določenih mestih prav nevarni za kolesarje,« je opozorila.
Kot primer je navedla tudi kolesarsko povezavo pri Upravni enoti Ptuj, kjer po njenem obstajajo nevarnosti tako za kolesarje kot za pešce in gibalno ovirane.
Habjanič se zavzema za sodelovanje s kolesarskimi organizacijami in civilnimi pobudami. Omenila je pogovore z Mariborsko kolesarsko mrežo, ki bi lahko pomagala pri oblikovanju pobude za večjo varnost pešcev in kolesarjev na Ptuju.
Po njenem bi bilo treba preveriti tudi že izvedene prometne ureditve in jih tam, kjer se izkažejo za nevarne, ustrezno prilagoditi.
Čuš: Ptuj se ne sme končati pri mestnem središču
Na slabo stanje cest v obrobnih četrtnih skupnostih je opozoril Andrej Čuš, ki je med drugim izpostavil Mestni Vrh, Vičavo, Orešje, Štuke in ceste proti Dupleku.
Poudaril je, da je nekatere odseke med predvolilno kampanjo obiskal tudi osebno, potem ko so ga na težave opozorili občani.
»Nekateri pravijo, da se Ptuj konča pri Vičavi, pa konča se tu na Ormoški pri železnici,« je povzel opozorila, ki jih je slišal med občani.
Posebej kritičen je bil do stanja Slovenskogoriške ceste, kjer po njegovih besedah še vedno ni zagotovljena varna šolska pot. Opozoril je tudi na manjkajoče pločnike ob Ormoški cesti, slabo stanje cest na Tratah in težave na Mestnem Vrhu, kjer šolski avtobus vozi tudi po makadamski cesti.
Veliko pozornosti je namenil ptujski obvoznici. Ocenil je, da je predvidena časovnica njene izgradnje nesprejemljiva in da bi morala občina od države zahtevati hitrejše ukrepanje.
Opozoril je tudi na nevarnost dodatnih prometnih obremenitev Ormoške ceste ob vzpostavljanju novih cestnih povezav.
Po njegovem bi morala občina pri urejanju cest nastopati odločneje in hitreje reševati najbolj kritične odseke.
Vrabl: Otroci na nekaterih šolskih poteh nimajo niti razsvetljave
Nuška Vrabl je opozorila predvsem na nevarne šolske poti v obrobnih delih občine.
Med problematičnimi območji je izpostavila Grajeno, kjer so po njenih besedah nekatere stranske ceste kljub obnovi glavne prometnice še vedno v zelo slabem stanju.
Opozorila je tudi na Spodnji Velovlek, kjer na posameznih šolskih poteh ni ustrezne razsvetljave, kaj šele pločnikov.
»Tam je tudi šolska pot, kjer niti razsvetljave ni, kaj šele, da bi govorili o kakšnem pločniku,« je poudarila.
Med nevarnejšimi odseki je navedla še Slovenskogoriško cesto, kjer se po njenem predolgo čaka na nadaljevanje državnih investicij.
Vrabl meni, da bi bilo treba pripraviti učinkovito analizo stanja in nato čim hitreje izvesti konkretne ukrepe za večjo prometno varnost.
Ob tem je opozorila tudi na pomen pravočasne priprave projektne dokumentacije, saj mora biti občina pripravljena, ko se odprejo možnosti za državno ali evropsko sofinanciranje.
Gajšek: Največ težav je na državnih cestah
Aktualna županja Nuška Gajšek je kot največjo težavo izpostavila državne ceste, predvsem Mariborsko, Slovenskogoriško in Ormoško cesto ter povezavo proti Grajeni.
»Državne ceste so največja rak rana našega občinskega okolja,« je poudarila.
Pojasnila je, da občina na več problematičnih odsekih že pripravlja projektno dokumentacijo in sodeluje z državo, vendar izvedbo pogosto zavirajo dolgotrajni postopki ter težave pri pridobivanju zemljišč.
Na Slovenskogoriški cesti je med drugim omenila načrtovano ureditev krožišča, semaforiziranega križišča pri vrtcu in športni dvorani ter druge posege, pri katerih občina še pridobiva potrebna soglasja.
Kot posebej nevaren odsek je izpostavila cesto v Novi vasi, kjer je po njenih besedah projekt že pripravljen, vendar izvedbo ovira še nerešeno zemljiškopravno vprašanje.
Pri Grajeni je pojasnila, da je občina sama pristopila k projektiranju pločnikov in kolesarskih povezav, čeprav gre za državno cesto. Po dolgotrajnih pogovorih z lastniki zemljišč naj bi bilo mogoče urediti tudi začasno pot za šolarje.
Dotaknila se je še občinskih cest in poudarila, da so v zadnjih dveh mandatih obnovili več kilometrov cest kot v predhodnih dveh mandatih.
Ptujska obvoznica in krožišče sprožila dodatno razpravo
Poseben del soočenja je bil namenjen tudi ptujski obvoznici in načrtovanemu krožišču pri železniškem podvozu, kjer je trenutno začasna prometna ureditev s plastičnimi elementi.
Kandidati so se strinjali, da prebivalci ob Ormoški cesti ne morejo čakati na obvoznico še več let, razlikovali pa so se v ocenah odgovornosti za zamude in predlogih, kako pospešiti izvedbo.
Gajšek je kot začasno rešitev izpostavila ureditev obvozne poti za tovorni promet, s katero bi lahko razbremenili Ormoško cesto še pred izgradnjo obvoznice.
Pojasnila je, da se je pri gradnji krožišča pri železniškem podvozu zapletlo zaradi več kot polletnega zamika pri podpisovanju sporazuma o sofinanciranju na ministrstvu, vmesnih podražitev projekta in dveh neuspešnih razpisov, saj so ponudbe izvajalcev presegle ocenjeno vrednost investicije.
Vrabl je ob tem pozvala k večji preglednosti informacij o pripravi projektov in odločnejšemu nastopu občine pri državnih institucijah.
Habjanič pa je ponovno opozorila, da razprava ne sme ostati omejena zgolj na avtomobilski promet, saj je treba izboljšati tudi varnost pešcev, kolesarjev in drugih ranljivih udeležencev.
Preberite še:
Kje se kandidati strinjajo in v čem se razlikujejo?
Vseh pet kandidatov se strinja, da so številne šolske poti in prometni odseki na Ptuju nevarni ter da je treba pospešiti urejanje cestne infrastrukture.
Širec zagovarja celovit popis cest in določitev prednostnih obnov, Habjanič večjo pozornost pešcem, kolesarjem in gibalno oviranim, Čuš hitrejše ukrepanje na obrobju mesta, Vrabl prednostno ureditev nevarnih šolskih poti, Gajšek pa poudarja že pripravljene projekte in ovire pri njihovem izvajanju.
Skupna ugotovitev razprave je bila, da izboljšanje prometne varnosti zahteva tako občinske ukrepe kot tesnejše sodelovanje z državo, predvsem pri urejanju državnih cest in pospešitvi ptujske obvoznice.
