Visoki stanovanjski krediti, drage najemnine in stroški vrtca vse bolj obremenjujejo družinske proračune. Bi morala ptujska občina pri plačilu vrtca upoštevati tudi dejanske življenjske stroške družin?
Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami so se v Hotelu Ptuj na zadnjem soočenju portala Ptujinfo srečali vsi kandidati za župana oziroma županjo Mestne občine Ptuj: Nuška Gajšek (Socialni demokrati), Nuška Vrabl (Demokrati), Andrej Čuš (Lista dr. Andreja Čuša - Skupaj za Ptuj), Lina Habjanič (Levica) in Janko Širec (Lista mag. Janka Širca, lista Ptuj je naš in Gibanje Svoboda).
Tokrat so odgovarjali na vprašanja, ki so jih zastavili bralci portala Ptujinfo. Eno izmed njih se je nanašalo na finančne obremenitve mladih družin, predvsem tistih, ki poleg plačila vrtca odplačujejo še visoke stanovanjske kredite.
Bralce je zanimalo, ali bi kandidati v primeru izvolitve uvedli dodatne občinske subvencije, pri katerih bi upoštevali tudi te stroške.
Vsi za brezplačne vrtce, a kako pomagati družinam do takrat?
Pri enem vprašanju so bili kandidati enotni: podpirajo uvedbo brezplačnih vrtcev na državni ravni. Razlike pa so se pokazale pri tem, kako bi morala občina do takrat pomagati družinam in katere finančne obremenitve bi bilo treba posebej upoštevati.
Aktualna županja Nuška Gajšek je spomnila, da Mestna občina Ptuj plačilo vrtcev že dodatno subvencionira. Ob tem je poudarila, da bi bilo treba pri morebitnih novih ukrepih zagotoviti pravično obravnavo družin, ki odplačujejo stanovanjske kredite, in tistih, ki živijo v najemniških stanovanjih.
»Tukaj je potem treba vzpostaviti neko pravo mero socialne pravičnosti, da potem nekdo, ki stanovanje kupi, bo to stanovanje nekoč imel, imel neko premoženje, s katerim bo lahko upravljal. Tisti, ki plačuje najemnino, pa v bistvu tega premoženja ne ustvarja,« je pojasnila.
Po njenem je zato pomembno predvsem vprašanje, koliko denarja družini dejansko ostane po plačilu vseh obveznosti.
Opozorila je tudi na položaj srednjega razreda, saj lahko družine z nekoliko višjimi dohodki zaradi plačila vrtca in drugih stroškov razpolagajo z manj denarja, kot bi bilo mogoče sklepati zgolj iz njihovih prihodkov.
Pri oblikovanju morebitnih dodatnih subvencij bi po njenem lahko preverili tudi dobre prakse drugih slovenskih občin.
Brezplačni vrtec kot pomoč pri reševanju stanovanjskega vprašanja
Nuška Vrabl je poudarila, da bi uvedba brezplačnih vrtcev pomenila pomembno finančno razbremenitev mladih družin, zlasti tistih, ki se soočajo z visokimi stanovanjskimi stroški.
Po njenem bi družinam denar, ki ga zdaj namenjajo za vrtec, ostal za plačevanje najemnin, stanovanjskih kreditov ali gradnjo lastnega doma.
»Če mi s tem ukrepom, da uredimo brezplačni vrtec, razbremenimo mlade družine tega velikega stroška, potem na drugi strani ostane več dohodka za ureditev stanovanjskega problema,« je poudarila.
Opozorila je, da je na Ptuju malo najemnih stanovanj, najemnine pa so visoke. Zaradi tega se številni mladi odločajo za nakup ali gradnjo lastne nepremičnine, kar pogosto pomeni dolgoročno zadolževanje.
Kot dodatno težavo je izpostavila, da višji osebni dohodki družine praviloma pomenijo tudi uvrstitev v višji plačilni razred vrtca, čeprav so lahko njeni stanovanjski stroški zelo visoki.
Mladi odhajajo v sosednje občine
Da je plačilo vrtca za številne družine velik finančni zalogaj, je poudaril tudi Andrej Čuš. Ob tem je izpostavil izkušnje svojih vrstnikov.
»Ko nam ni bilo več treba plačevati vrtca, smo doma naredili pravo fešto, saj nam je končno ostalo nekaj več denarja,« je Čuš povzel besede mladih staršev, ki so mu opisovali, kako občutno se je njihov družinski proračun razbremenil.
Čuš podpira uvedbo brezplačnih vrtcev na državni ravni, do takrat pa bi morala po njegovem tudi občina iskati možnosti za razbremenitev družin.
Posebej je opozoril na stanovanjsko problematiko. Po njegovem je na Ptuju veliko povpraševanja po stanovanjih, kar vpliva na njihove visoke cene.
Zato bi bilo treba spodbujati javno in zasebno stanovanjsko gradnjo ter s spremembami prostorskih aktov omogočiti več individualne gradnje.
Ob tem je opozoril, da so se številni njegovi vrstniki zaradi stanovanjskih možnosti že preselili v Kidričevo, Markovce in druge sosednje občine.
Predlog je bil že podan, a ni prišel niti do obravnave
Lina Habjanič je opozorila, da je kot mestna svetnica v aktualnem mandatu že predlagala, da bi občina pri plačilu vrtca upoštevala dejanski razpoložljivi dohodek posamezne družine.
Pri tem je izpostavila razliko med prihodki družine in denarjem, ki ji ostane po plačilu najemnine, stanovanjskega kredita ter drugih življenjskih stroškov.
»Podala sem točno ta predlog že kot mestna svetnica v zadnjem sklicu mestnega sveta, da se upošteva neto razpoložljiv dohodek neke posamične družine,« je povedala in dodala, da predlog po njenih besedah ni prišel niti do obravnave.
Izrazila je upanje, da bodo kandidati podporo takšnemu pristopu ohranili tudi po volitvah.
Kritična je bila tudi do dolgotrajnega urejanja vprašanja brezplačnih vrtcev na državni ravni. Po njenem je naloga države, da zagotovi ustrezne pogoje za mlade družine, še posebej ob opozorilih na neugodne demografske trende.
Pri stanovanjski politiki pa se je zavzela za več javnih stanovanj, obnovo obstoječega stanovanjskega fonda, možnosti skupnostne gradnje in zagotavljanje kadrovskih stanovanj s sodelovanjem delodajalcev.
Mladi potrebujejo službo, stanovanje in kakovostno vzgojo
Janko Širec je vprašanje plačila vrtcev povezal s širšimi pogoji za življenje mladih družin na Ptuju.
»Mladi rabijo pravzaprav tri rešitve problema: rabijo dobro plačano službo, rabijo rešitev stanovanjskega problema in seveda dobro šolsko in vrtčevsko vzgojo,« je poudaril.
Podpira uvedbo brezplačnih vrtcev, pri pripravi zakonodajnih rešitev pa bi morale po njegovem aktivno sodelovati tudi občine oziroma njihova združenja.
Dokler brezplačni vrtci ne bodo uvedeni, bi podpiral nadaljnjo pomoč občine pri njihovem plačevanju.
Velik del odgovora je namenil tudi stanovanjski gradnji. Po njegovem so na Ptuju območja, kjer bi investitorji že lahko gradili, vendar bi jim morala občina pomagati predvsem z zagotavljanjem potrebne komunalne infrastrukture.
Kot eno od možnosti za pomoč mladim družinam, ki želijo graditi lastno hišo, je omenil tudi olajšave pri komunalnem prispevku.
Opozoril je še na odseljevanje mladih iz Ptuja in poudaril, da bi moralo mesto ustvariti pogoje, zaradi katerih bi se mladi po končanem študiju vračali domov.
Preberite še:
Kje so razlike med kandidati?
Čeprav vseh pet kandidatov podpira uvedbo brezplačnih vrtcev, se njihovi pogledi na dodatno pomoč mladim družinam nekoliko razlikujejo.
Gajšek in Habjanič sta poudarili pomen upoštevanja dejanskega razpoložljivega dohodka družin, Vrabl je izpostavila finančno razbremenitev pri reševanju stanovanjskega vprašanja, Čuš potrebo po večji stanovanjski gradnji, Širec pa pomen dobro plačanih delovnih mest in dostopnih stanovanj.
