Štajerka na čelu ministrstva: »Kakovost življenja ne sme biti odvisna od poštne številke.«

Nova ministrica za kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs je ena redkih članic vlade, ki prihaja s Štajerske. Kot dolgoletna poznavalka evropskih sredstev in regionalne politike je ob prevzemu funkcije napovedala pospešitev črpanja evropskega denarja, večjo decentralizacijo države ter krepitev razvoja slovenskih regij. 

V pogovoru za Ptujinfo med drugim spregovori o izzivih novega mandata, prihodnosti Štajerske, razvoju Maribora, pokrajinah in o tem, zakaj ostaja ponosna Štajerka.

Od prevzema ministrske funkcije je minilo nekaj tednov. Kaj vas je na položaju ministrice najbolj presenetilo?

»Resor sem že dobro poznala iz preteklega dela, zato me organizacijska plat ministrstva ni presenetila. Vedno tudi pozorno spremljam stanje na tem področju, saj se z regionalno politiko in evropskimi sredstvi ukvarjam že več kot 23 let. Ob prevzemu funkcije ministrice sem tako dobila predvsem potrditev obsega izzivov, s katerimi se soočamo pri izvajanju projektov in koriščenju evropskih sredstev. Najbolj me seveda skrbi dejstvo, da smo po podatkih Evropske komisije pri črpanju evropskih sredstev zdrsnili približno na 20. mesto med državami članicami Evropske unije. Pred štirimi leti je bila Slovenija na tem področju na četrtem mestu. Zaradi padca na lestvici sem čutila celo osebno prizadetost. Zato sem že v prvih dneh mandata začela intenzivne pogovore z resornimi ministrstvi, občinami, razvojnimi agencijami in predstavniki gospodarstva, da črpanje pospešimo.«

Kateri dosežek bi si želeli imeti za seboj do konca prvega leta mandata?

»Želela bi, da kot prvo uredimo javne finance skladno z Maastrichtskimi kriteriji in v državnem proračunu zagotovimo dovolj sredstev za evropske projekte, da Slovenija ponovno postane uspešna pri koriščenju evropskih sredstev, da pripravimo kakovostna izhodišča za finančno perspektivo po letu 2028 in da naredimo konkreten korak naprej pri vzpostavljanju pokrajin. To bi bil pomemben prispevek k bolj uravnoteženemu razvoju države.«

Katere bodo vaše tri ključne prioritete v tem mandatu?

»Prva prioriteta je preprečiti izgubo evropskih sredstev in pospešiti njihovo črpanje. Druga je kakovostna priprava Slovenije na novo finančno obdobje 2028–2034. Tretja pa je okrepitev regionalnega razvoja z decentralizacijo države in vzpostavitvijo pokrajin ter močnejšo lokalno samoupravo.«

Kje danes vidite največje ovire pri učinkovitem črpanju evropskih sredstev – v Bruslju ali doma?

»Določeni izzivi izhajajo iz evropskih pravil, vendar največ rezerve vidim doma. Najprej moramo zagotoviti ustrezno proračunsko podporo projektom in odpraviti ovire, zaradi katerih posamezni projekti zaostajajo. Ker je sistem izvajanja kohezijske politike za obdobje 2021–2027 že vzpostavljen, bistvenih sprememb pravil med izvajanjem ni smiselno uvajati. Ključ do uspeha vidim predvsem v boljši koordinaciji med ministrstvi, aktivnejšem spremljanju projektov, hitrejšem odzivanju na težave upravičencev ter rednem preverjanju doseganja finančnih in vsebinskih mejnikov. Veliko je odvisno od človeškega faktorja. To, da so nekatere vloge stale na ministrstvih po več kot eno leto, da je isto vlogo gledalo tudi sedem ljudi in da so jih upravičenci večkrat dopolnjevali, je enostavno neodgovorno in nesprejemljivo. Ministrstvo bo moralo prevzeti tudi bolj proaktivno vlogo pri iskanju rešitev za projekte, ki zaostajajo, ter zagotoviti, da bodo resorji pravočasno pripravili in izvedli vse potrebne postopke za črpanje razpoložljivih sredstev. Potrebujemo boljšo koordinacijo med resorji, hitrejše odločanje, manj administrativnih ovir in več odgovornosti pri spremljanju projektov. Sredstva imamo na voljo, vprašanje je, kako učinkovito jih bomo izkoristili.«

Če bi lahko spremenili eno sistemsko stvar, ki ovira razvoj slovenskih regij, kaj bi to bilo?

»Pospešila bi decentralizacijo države. Preveč odločitev je skoncentriranih v Ljubljani, medtem ko regije pogosto nimajo dovolj pristojnosti in razvojnih vzvodov. Prav zato zagovarjam ustanovitev pokrajin kot pomemben korak k učinkovitejšemu regionalnemu razvoju. Pomembno vlogo imajo tudi razvojne regije in regionalne razvojne agencije, ki povezujejo občine ter pomagajo pri pripravi razvojnih projektov. Dolgoročno pa menim, da Slovenija potrebuje pokrajine. Te ne smejo biti same sebi namen ali dodatna birokratska raven, ampak orodje za učinkovitejši razvoj in boljše upravljanje posameznih območij. Slovenija ima pokrajine zapisane v ustavi že več kot trideset let. Čas je, da naredimo korak naprej tudi v praksi. Pokrajinska zakonodaja in vsa dokumentacija je pripravljena v Državnem svetu Republike Slovenije. Gre za veliko reformo, eno največjih po osamosvojitvi Slovenije. Zato je na tem projektu delalo več kot 60 slovenskih strokovnjakov in 50 tujih. S predsednikom Državnega sveta Republike Slovenije Markom Lotričem ter njegovo ekipo svetnikov in strokovnih sodelavcev bomo projekt peljali skupaj naprej. Prepričani smo, da je trenutek dozorel in da je sedaj res zelo velika možnost in volja, da pokrajine dejansko vzpostavimo. Zapisano je v koalicijski pogodbi in je eden izmed prioritetnih projektov nove vlade. Predvsem pa moramo ljudem zagotoviti primerljive pogoje za življenje ne glede na to, kje živijo.«

Pogosto poudarjate pomen uravnoteženega regionalnega razvoja. Kaj to v praksi pomeni za prebivalce Slovenije?

»Pomeni, da kakovost življenja ne sme biti odvisna od poštne številke. Ljudje morajo imeti primerljiv dostop do zdravstva, izobraževanja, javnega prevoza, digitalnih storitev in razvojnih priložnosti ne glede na to, ali živijo v Ljubljani, Prekmurju, na Koroškem ali v Halozah. Ni prav, da ima nekdo slabši dostop do zdravnika, javnega prevoza, izobraževanja ali digitalnih storitev samo zato, ker živi dlje od Ljubljane ali katerega drugega večjega središča. To mora biti eden ključnih ciljev regionalne politike. Nesprejemljivo je tudi to, da se na podeželju zapirajo bančne in poštne poslovalnice, davčni uradi, ukinjajo bankomati ipd. Kot narod se staramo in to najbolj škoduje ravno starejšim. Če bi imeli pokrajine, sem prepričana, da bi se njihovi voditelji bistveno bolj potrudili za svoje ljudi in bi tudi veliko bolje razumeli njihove potrebe, prioritete in razvojni potencial posameznih območij.«

Katere tri razvojne projekte bi danes postavili na vrh nacionalnih prioritet?

»Med ključne prioritete bi uvrstila prometno in komunalno infrastrukturo, projekte raziskav in inovacij ter ukrepe za konkurenčnost gospodarstva in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest. To so področja, ki dolgoročno največ prispevajo k razvoju regij.«

Kot Štajerka dobro poznate severovzhodno Slovenijo. Kje ta regija po vašem mnenju še vedno najbolj zaostaja?

»Severovzhodna Slovenija ima velik razvojni potencial, vendar se še vedno sooča z odlivom mladih, slabšo prometno dostopnostjo nekaterih območij in nižjo stopnjo investicij v primerjavi z osrednjo Slovenijo. Zaostajamo tudi pri raziskavah, razvoju in visoko tehnoloških podjetjih. Posebej pomembno je ustvarjanje kakovostnih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, ki jih je malo. Posledično so tudi plače nižje.«

Kateri razvojni projekt na Štajerskem bi moral postati nacionalna prioriteta?

»Med najpomembnejše bi zagotovo uvrstila projekte, ki krepijo vlogo Maribora kot razvojnega središča vzhodne Slovenije. Uspešen razvoj Maribora ima multiplikativne učinke za celotno regijo. Razvoj mesta bi lahko pomembno spremenila hitra železnica Ljubljana-Maribor, vsebine kot so umetna inteligenca, robotika in napredna proizvodnja, tehnološki park evropskega pomena, ki bi privabljal domača in tuja visokotehnološka podjetja, prenova območja ob reki Dravi z novimi stanovanjskimi, poslovnimi in rekreacijskimi površinami, oživitev letališča Maribor. Bistveno se mi zdi, da bi mesto obdržalo mlade strokovnjake, ki jih vzgaja in jih privabilo tudi od drugod.«

Ali Maribor danes dovolj izkorišča svoj potencial drugega največjega slovenskega mesta?

»Maribor ima izjemen potencial na področju gospodarstva, znanja, raziskav in logistike. Veliko dobrega dela je bilo opravljenega, vendar prostor za napredek ostaja. Še posebej pomembno je, da mesto uspešno izkorišča evropske razvojne priložnosti in krepi svojo vlogo regionalnega središča.«

Kaj bi si želeli, da bi ljudje ob koncu vašega mandata rekli o razvoju Štajerske?

»Da je Štajerska postala razvojno močnejša, bolj povezana in privlačnejša za življenje ter delo. Da mladi v regiji vidijo svojo prihodnost in da so razvojne razlike v primerjavi z najbolj razvitimi deli države manjše. Se je pa ob tem treba zavedati realnosti časa štirih let mandata. Seveda pa šteje vsak korak v pravo smer.«

Podjetniki pogosto opozarjajo na birokracijo in dolgotrajne postopke. Kako jim lahko vaše ministrstvo konkretno olajša delo?

»Pregledali bomo postopke od prijave do izplačila sredstev, zmanjšali administrativna bremena, povečali uporabo digitalnih rešitev ter iskali poenostavitve pri javnem naročanju in prostorskih postopkih. Cilj je učinkovita država, ki podjetjem pomaga pri razvoju.«

Kako pomembno je sodelovanje med občinami, gospodarstvom in univerzami pri razvoju regij?

»Brez tega sodelovanja ni uspešnega regionalnega razvoja. Najboljši razvojni projekti nastajajo tam, kjer se povezujejo lokalne skupnosti, podjetja, raziskovalne institucije in univerze. Zato želimo v pripravo razvojnih politik vključiti vse ključne deležnike. To bo odslej še bolj pomembno, ker bodo nujne prijave na centralizirane razpise v Bruselj, če želimo ohraniti status neto prejemnice sredstev.«

Katere razvojne priložnosti Slovenije vidite kot najpomembnejše v naslednjem desetletju?

»Velike priložnosti vidim v inovacijah, digitalni preobrazbi, trajnostni mobilnosti, energetski učinkovitosti, raziskavah in razvoju ter v učinkoviti uporabi evropskih sredstev. Slovenija mora hkrati okrepiti konkurenčnost in ohraniti uravnotežen razvoj vseh regij. Če nam uspe učinkovito počrpati vsa razpoložljiva sredstva do konca obdobja, bo to gotovo velik uspeh in seveda dobro pripraviti vse za naprej, saj sledi dolgo obdobje naslednjih deset let. Velika moja želja so pokrajine, ki jih imamo že od leta 2005 nekako v podzavesti.«

Kako ohranjate ravnovesje med zahtevnim delom in zasebnim življenjem?

»Z dobro organizacijo časa in podporo družine. Čeprav delo ministrice zahteva veliko energije in odgovornosti, si vedno prizadevam ohraniti stik z ljudmi, okoljem, iz katerega prihajam, in stvarmi, ki me osebno bogatijo.«

Kako najraje preživite prosti čas, ko lahko za nekaj ur odložite službene obveznosti?

»Najraje ga preživim z družino in prijatelji, v naravi ali ob rekreaciji. Zelo rada berem. Čas za sprostitev mi omogoča, da ohranim energijo in jasen pogled na izzive, s katerimi se soočamo pri delu. Sem res bolj malo na dopustu, tudi vikende, popoldneve, noči sem vajena delati, a malo mislim, da se človek mora ustaviti, vsaj da greš od doma. Da bi se čisto odklopila, je skoraj nemogoče, niti nisem tak tip, a malo pa le bom na dopustu med parlamentarnimi počitnicami.«

Kaj vam osebno pomeni Štajerska?

»Štajerska je moj dom, moje korenine in pomemben del moje identitete. Prav zaradi poznavanja ljudi in razmer v regiji še toliko bolj razumem pomen uravnoteženega regionalnega razvoja za celotno Slovenijo. Jezi me tudi, da nekateri ljudje pozabijo od kod prihajajo, ko pridejo na neko funkcijo ali da postanejo drugačni, vzvišeni. Nekateri celo spremenijo dialekt. To se meni ne bo zgodilo. Sem ponosna Štajerka.«

Kateri življenjski nasvet vas je najbolj zaznamoval?

»Da je treba vztrajati tudi takrat, ko se zdi pot najtežja. Največje spremembe in dosežki praviloma ne pridejo čez noč, temveč kot rezultat znanja, trdega dela, sodelovanja in strpnosti. Vse se da, če se hoče in nič ni nemogoče.«

Po čem bi si želeli, da se vas ljudje spominjajo po koncu vaše politične kariere?

»Po učinkovitosti, delavnosti, poštenosti, preprostosti in vrednotah, ki so nekoč nekaj veljale. Če bi uspeli vzpostaviti pokrajine ter izboljšati možnosti razvoja vseh regij, bi to štela za enega največjih življenjskih dosežkov.