VIDEO: Le vsak dvanajsti slovenski kmet je mlajši od 40 let, Hansen svari pred prihodnostjo hrane

Evropski komisar za kmetijstvo Christophe Hansen je v pogovoru za televizijo IDEA, pripravljenem v okviru projekta AgriNextGen, napovedal 2,8 milijona evrov izredne pomoči slovenskim pridelovalcem jabolk, ki jih je letos prizadela spomladanska pozeba.

Pogovor pa je segel precej dlje od denarja, saj se je dotaknil vprašanj, kako naj se kmetje pripravijo na vse pogostejše vremenske ekstreme, kako zmanjšati pritisk visokih cen gnojil, kako ohraniti majhne kmetije in kako v kmetijstvo privabiti mlade.

Skozi celoten pogovor se je kot rdeča nit vlekla Skupna kmetijska politika, za katero je Hansen poudaril, da mora kmetom pomagati takrat, ko jih prizadene kriza, hkrati pa jim dati orodja, da bodo na prihodnje krize bolje pripravljeni.

Slovenija prejme pomoč zaradi pozebe

Slovenijo sta spomladi leta 2025 prizadeli dve obdobji hude pozebe, največ škode pa je nastalo v sadjarstvu, predvsem pri pridelavi jabolk, zato je Evropska komisija aktivirala kmetijsko rezervo, ki je namenjena ukrepanju ob večjih krizah v kmetijstvu.

»Slovenijo sta spomladi leta 2025 prizadeli dve obdobji zelo hude pozebe, kar je povzročilo škodo pri pridelavi jabolk v Sloveniji. Zato danes z veseljem sporočam, da bo Evropska komisija Sloveniji iz kmetijske rezerve namenila 2,8 milijona evrov. Sredstva bodo namenjena slovenskim pridelovalcem jabolk, denar pa mora biti pridelovalcem izplačan do 28. februarja 2027,« je povedal Hansen.

Po njegovih besedah evropska pomoč ni nujno končni znesek, saj lahko Slovenija plačilo dopolni z lastnimi nacionalnimi sredstvi in tako podporo najbolj prizadetim sadjarjem še pomembno poveča.

»Slovenija ima tudi možnost, da to plačilo dopolni z nacionalnimi sredstvi do 200 odstotkov. To bo seveda pomagalo pridelovalcem, ki jih je pozeba prizadela,« je pojasnil evropski komisar.

Denar pomaga, a ne reši vsega

Kmetijska rezerva je del Skupne kmetijske politike Evropske unije in je namenjena hitremu odzivu ob izrednih razmerah, večjih motnjah na trgu in vremenskih dogodkih, ki močno prizadenejo posamezne sektorje.

»Gre za nekakšno varnostno mrežo, predvsem ob motnjah na trgu, pa tudi v razmerah, povezanih s podnebjem, in ob drugih dramatičnih dogodkih, ki kmetom ali pridelovalcem onemogočijo prodajo njihovih izdelkov. V takih razmerah ta instrument pomaga. Torej gre za varnostno mrežo,« je dejal Hansen.

Krizna pomoč po njegovih besedah ne more biti edini odgovor, saj morajo biti kmetije ob vse pogostejših pozebah, sušah in neurjih bolje pripravljene že vnaprej, odškodnina po nastali škodi pa ne sme ostati edini ukrep.

To je tudi ena od osrednjih usmeritev Skupne kmetijske politike 2023–2027 in slovenskega strateškega načrta, ki poleg pomoči po škodi poudarja večjo odpornost kmetij, boljše upravljanje tveganj in prilagajanje podnebnim spremembam. Strateški načrt za Slovenijo med drugim izpostavlja podporo odpornemu in konkurenčnemu kmetijstvu, okoljsko-podnebnim ciljem ter boljši pripravljenosti na krize.

»Moram povedati, da 450 milijonov evrov za 27 držav članic ni veliko. Zato moramo razmišljati tudi o prihodnosti. Imamo nadomestila, vendar moramo več narediti tudi za pripravljenost. Zelo pomembno je poudariti, da moramo krepiti odpornost kmetov in prilagajanje podnebnim spremembam,« je opozoril Hansen.

Podnebni šoki postajajo nova realnost

Hansen je večkrat poudaril, da se evropsko kmetijstvo ne sooča več zgolj z občasnimi izrednimi dogodki, saj podnebni šoki vse bolj postajajo del vsakdana.

Zato bo po njegovih besedah v prihodnje vse pomembnejše, da kmetje poleg pomoči po škodi dobijo tudi dostop do zavarovalnih sistemov, svetovanja in naložb ter tehnologij, ki lahko škodo zmanjšajo ali preprečijo.

»Potrebujemo močnejša orodja za upravljanje tveganj. Potrebujemo boljšo pripravljenost na podnebne šoke, kar bo tudi v središču prihodnje skupne kmetijske politike. Več moramo storiti pri zavarovalnih sistemih, saj velik del oziroma večina naše kmetijske proizvodnje nima zavarovanja pridelka,« je povedal.

V slovenskem strateškem načrtu Skupne kmetijske politike se takšna usmeritev povezuje predvsem s cilji odpornosti kmetijstva, prehranske varnosti in prilagajanja podnebnim spremembam, med konkretnimi ukrepi pa sta tudi INP08.06 – Ozelenitev ornih površin prek zime, ki pomaga varovati tla v občutljivih obdobjih, ter INP08.07 – Konzervirajoča obdelava tal, ki spodbuja prakse za manjšo erozijo, boljšo strukturo tal in večjo odpornost pridelave.

»Podnebne spremembe in ekstremni vremenski dogodki žal ostajajo. Zato se jim moramo prilagoditi. Ne gre samo za to, da po krizi izplačamo pomoč, ampak tudi za to, da kmetom omogočimo, da se na takšne razmere bolje pripravijo,« je poudaril Hansen.

Gnojila so za številne kmete postala prevelik strošek

Med večjimi pritiski na kmete ostajajo visoki vhodni stroški, pri čemer je Hansen posebej izpostavil cene gnojil, ki so se v zadnjih letih močno zvišale in vplivajo na konkurenčnost evropskih kmetij.

»Cene gnojil so se med letoma 2020 in 2024 zvišale za 60 odstotkov, po letu 2024 pa so se zaradi kriznih razmer zvišale še za 70 odstotkov. To seveda ogroža številne naše kmetije, zlasti zdaj, ko prihaja jesensko-zimska setvena sezona,« je dejal Hansen.

Evropska komisija po njegovih besedah išče tako kratkoročne kot dolgoročne rešitve, pri čemer kratkoročno gre za pomoč kmetom, dolgoročno pa za manjšo odvisnost od uvoza, učinkovitejšo rabo hranil in večjo uporabo organskih gnojil.

»Odzvali smo se z akcijskim načrtom za gnojila. Kratkoročno gre za 550 milijonov evrov, države članice pa lahko k temu dodajo tudi nacionalna sredstva. Hkrati pa moramo dolgoročno zmanjšati odvisnost od uvoza in bolje uporabljati hranila, ki jih že imamo v Evropi,« je pojasnil.

Tudi to je eden od praktičnih poudarkov Skupne kmetijske politike, ki kmetom pomaga ohranjati proizvodnjo, hkrati pa jih spodbuja k postopnemu uvajanju bolj trajnostnih in stroškovno učinkovitih praks.

Slovenija ima veliko majhnih kmetij

Poseben del pogovora je bil namenjen Sloveniji, za katero je Hansen spomnil, da ima okoli 70.000 kmetij s povprečno velikostjo približno 6,9 hektarja, veliko pa jih deluje na območjih z naravnimi omejitvami, kjer je pridelava zahtevnejša, stroški pa pogosto višji.

»Od začetka sem jasno povedal, da želimo s to skupno kmetijsko politiko bolj podpreti tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo. To pomeni manjše kmetije, mlade kmete in kmetije na območjih z naravnimi omejitvami,« je poudaril Hansen.

To je za Slovenijo še posebej pomembno, saj njeno kmetijstvo v veliki meri temelji na manjših kmetijah, razgibanem terenu in lokalni pridelavi, zato mora biti Skupna kmetijska politika dovolj prilagodljiva, da lahko države članice podporo usmerijo tja, kjer je najbolj potrebna.

»Slovenija ima veliko majhnih kmetij in veliko območij, kjer so naravne omejitve. Zato je pomembno, da imajo države članice možnost ukrepe prilagoditi svojim potrebam. Podpora mora priti do tistih, ki jo najbolj potrebujejo,« je dejal.

Kdo bo v prihodnje sploh še prideloval hrano?

Eden najmočnejših poudarkov pogovora je bila generacijska prenova, saj je Hansen opozoril, da je v Sloveniji le približno osem odstotkov kmetov mlajših od 40 let, evropsko povprečje pa znaša okoli 12 odstotkov.

Vprašanje mladih kmetov je po njegovih besedah neposredno povezano s prehransko varnostjo, saj ob pomanjkanju ljudi, ki bi prevzemali kmetije, tudi stabilna pridelava hrane ni samoumevna.

»Če govorimo o prehranski varnosti, morajo obstajati tudi ljudje, ki hrano pridelujejo. V kmetijstvo moramo pripeljati nove kmete, saj prinašajo novo dinamiko, nov pristop k trajnostnosti in nov pristop k uporabi tehnologije,« je povedal Hansen.

Mladi kmetje so tudi ena od ključnih tem projekta AgriNextGen, ki želi kmetijstvo predstaviti kot sodobno, tehnološko napredno in razvojno priložnost za podeželje, v okviru SKP 2023–2027 pa se ta vsebina povezuje s ciljem generacijske prenove, podpore mladim kmetom in inovacij, konkretno tudi z intervencijo INP09 – Dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete, ki mladim prevzemnikom pomaga pri začetku kmetovanja.

Hansen je ob tem izpostavil tri ovire, ki mladim najpogosteje otežujejo vstop v kmetijstvo in prevzem kmetije.

»Mladi kmetje se soočajo s tremi velikimi ovirami. To so dostop do zemljišč, dostop do kapitala in dostop do znanja. Če želimo, da bodo mladi ostali na podeželju in prevzemali kmetije, jim moramo pri teh treh vprašanjih konkretno pomagati,« je poudaril.

Prihodnja Skupna kmetijska politika bi lahko mladim namenila večji delež sredstev kot doslej, saj je zdaj za ta namen predvidenih približno tri odstotke, v prihodnje pa bi se delež lahko povečal do šest odstotkov.

Manj birokracije, več zaupanja v kmete

Hansen je poudaril, da prihodnost evropskega kmetijstva ne more temeljiti zgolj na novih pravilih in kriznih pomočeh, saj kmetje po njegovih besedah potrebujejo predvsem stabilnost, jasna pravila in manj administrativnih bremen.

»Kmetje so podjetniki, proizvajalci hrane in varuhi naše krajine. Zato jim moramo omogočiti, da lahko delajo, vlagajo in se prilagajajo. Potrebujemo skupno kmetijsko politiko, ki bo bolj enostavna, bolj ciljno usmerjena in bolj povezana z dejanskimi potrebami na terenu,« je dejal Hansen.

Za Slovenijo to pomeni, da bodo morali ukrepi še naprej upoštevati posebnosti domačega kmetijstva, med njimi majhne kmetije, naravne omejitve, pomen lokalne hrane in potrebo po mladih prevzemnikih.

»Če želimo ohraniti kmetijstvo v Evropi, moramo kmetom dati zaupanje, stabilnost in orodja, s katerimi bodo lahko odgovorili na izzive prihodnosti. Gre za prehransko varnost, za podeželje in za ljudi, ki vsak dan pridelujejo hrano,« je še poudaril Hansen.

*Video je nastal v okviru projekta AgriNextGen.

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.