Ukrep načrtuje zmanjšanje varnostnega odbitka pri merjenju hitrosti – konkretni primeri kažejo, kaj bi sprememba pomenila za voznike.
Na Hrvaškem bi se lahko pravila merjenja hitrosti v cestnem prometu kmalu bistveno spremenila. Državni zavod za meroslovje je pripravil predlog novega pravilnika, ki bi za stacionarno merjenje hitrosti v razponu od 51 do 100 kilometrov na uro znižal varnostni odbitek z dosedanjih deset na le pet kilometrov.
Predlog je do 19. oktobra v javni razpravi, njegova vsebina pa se do sprejetja še lahko spremeni.
Kaj se dejansko spreminja?
Po trenutno veljavnih pravilih se pri merjenju hitrosti do 50 kilometrov na uro od izmerjene vrednosti odštejejo tri kilometre na uro, pri hitrostih od 51 do 100 kilometrov na uro pa deset kilometrov na uro. Pri hitrostih nad 100 kilometrov na uro velja odbitek v višini deset odstotkov izmerjene vrednosti. Nov predlog uvaja več kategorij in znatno zmanjšuje varnostno razliko: za razpon od 101 do 120 kilometrov na uro bi se odštelo šest kilometrov na uro, od 121 do kilometrov na uro sedem, od 141 do 160 kilometrov na uro pa osem kilometrov.
Razlog za spremembo je tehnološki napredek. Sodobni merilniki hitrosti so bistveno natančnejši kot v preteklosti, možnost napake pri meritvi pa je manjša. Na tej osnovi predlagatelji zagovarjajo zmanjšanje varnostnih razlik.
Konkretni primeri: kdaj bi plačali globo?
Razliko najlažje ponazorijo konkretni primeri. Če stacionarna kamera na cesti z omejitvijo 50 kilometrov na uro izmeri hitrost 60 kilometrov na uro, se danes od tega odšteje deset kilometrov na uro. Merodajna hitrost je tako 50 kilometrov na uro in voznik prekrška formalno nima.
Po novem predlogu bi se odštelo le pet kilometrov na uro, merodajna hitrost bi bila 55 kilometrov na uro, torej pet kilometrov na uro nad dovoljeno – voznik bi prejel globo v višini 30 evrov.
Še bolj zgovoren je primer pri hitrosti 86 kilometrov na uro v naselju z omejitvijo 50 kilometrov na uro. Danes se od izmerjenih 86 kilometrov na uro odšteje deset kilometrov na uro, merodajna hitrost je 76 kilometrov na uro, prekoračitev pa 26 kilometrov na uro, globa znaša 130 evrov.
Po novem bi se odštelo le pet kilometrov na uro, merodajna hitrost bi bila 81 kilometrov na uro, prekoračitev pa 31 kilometrov na uro. To voznika prestavi v višji razred sankcij, kjer so predpisane globe med 390 in 920 evri.
Spremembe tudi na avtocestah in pri policijskih prestreziščih
Predlog ne zadeva le mestnih kamer. Na avtocestah bi bil obračun prav tako spremenjen. Kadar kamera izmeri 156 kilometrov na uro, se danes odšteje deset odstotkov, po zaokroževanju 16 kilometrov na uro– merodajna hitrost je torej 140 kilometrov na uro.
Po novem predlogu bi se pri stacionarnem merjenju odštelo le osem kilometrov na uro, merodajna hitrost bi bila 148 kilometrov na uro, na avtocesti z omejitvijo 130 kilometrov na uro pa bi to pomenilo prekoračitev za 18 kilometrov na uro in globo v višini 60 evrov.
Predlog uvaja tudi posebna pravila za merjenje s policijskimi vozili za prestrezanje, tako imenovanimi providami. Varnostni odbitek bi bil odvisen od dolžine odseka, na katerem se vozilo zasleduje: pri razdalji od 200 do 500 metrov bi znašal deset kilometrov na uro, od 501 do 1000 metrov osem kilometrov na uro, nad enim kilometrom pa šest kilometrov na uro.
Slovenija je podobno pot prehodila že letos
Spremembe, ki jih Hrvaška šele načrtuje, so v Sloveniji že uveljavljena praksa. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu je v Sloveniji začel veljati šestega aprila 2024. Pravilnik je formalno uzakonil nove tehnologije merjenja – sekcijsko merjenje, radarske sisteme za sočasno merjenje več vozil in detekcijske merilnike – ter zaostril postopke preskušanja in odobritve naprav.
Urad za meroslovje je nabavil novo opremo za preskušanje, saj sodobni sistemi zahtevajo testiranje v bistveno širšem naboru prometnih situacij kot klasični fiksni radarji.
Tako Slovenija kot Hrvaška sledita skupnemu cilju: z naprednejšo in natančnejšo merilno opremo učinkoviteje nadzorovati hitrost in s tem zmanjšati število prometnih nesreč. Neprilagojena hitrost namreč ostaja eden najpogostejših vzrokov za hude nesreče na cestah v obeh državah.
Za voznike je bistveno eno
Dokler hrvaški predlog ni sprejet, se na Hrvaškem ne spreminja nič. Javna razprava traja do 19. oktobra, končna vsebina pravilnika pa bo znana šele po zaključku postopka. Sporočilo za voznike na obeh straneh meje pa je jasno: z napredkom tehnologije se zmanjšuje »siva cona« med dovoljeno in dejansko izmerjeno hitrostjo, zato je edina zanesljiva strategija vožnja v okviru predpisanih omejitev.
