Foto: Viktor Andrichenko
V Dubaju je premierno zazvenel orkester, ki presega meje klasične glasbe. Limitless orkester je občinstvo navdušil z edinstveno kombinacijo klasičnih mojstrovin in filmske glasbe. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s flavtistko Katjo Zupan.

»Predstavljajte si oder, poln strastnih in ustvarjalnih glasbenikov, ki so svoje note pustili doma.« Tako se začne opis Limitless orkestra. Novega orkestra, ki premika meje pričakovanj, kaj orkester lahko ponudi.

Limitless orkester je nov koncept nemško-ruskega violinista Alekseya Igudesmana. Glasbeniki ne le igrajo na instrumente, temveč pojejo, se gibajo in prehajajo v plesne koreografije. Drugi januarski vikend je bil za orkester prelomen, saj so se premierno predstavili.

Na oder dubajske opere so postavili nenavadno fuzijo brezčasnih del Johanna Straussa z epsko filmsko glasbo hollywoodske legende Hansa Zimmerja. Ta se jim je na odru tudi pridružil. 

Ob boku oskarjevca in drugih vrhunskih glasbenikov je nastopila tudi flavtistka Katja Zupan. »Zamisli si najbolj noro stvar, ki jo lahko narediš s svojim instrumentom in jo potenciraj z deset,« idejo orkestra opiše Katja. Sama je zaigrala na pet flavt, eno izmed njih pa med nastopom spremenila še v mažoretno palico.

Foto: Viktor Andrichenko

Katja prihaja iz Selnice ob Dravi, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo in nižjo glasbeno šolo pri učiteljici Nataliji Mikic.

A posebej pri srcu ji je Maribor. »Čeprav sem odraščala v Selnici, pa moram priznati, da se v Mariboru počutim bolj doma,« pravi. »Tam sem tudi preživela večino časa, ko sem hodila na Konservatorij za glasbo in balet pri profesorici Violeti Ozvatič

Kasneje je s študijem nadaljevala čez mejo, v Celovcu, kjer zdaj končuje magisterij pri profesorici Birgit Brummer.«

S Katjo smo se pogovarjali o njenih glasbenih začetkih in ljubezni do flavte, ki se je rodila zelo zgodaj. Ko ji je mama v otroštvu predlagala, da bi poprijela za kak drug instrument, ji je odgovorila: »Igrala bom flavto, al’ pa nič.«

Pogovarjali smo se tudi o tem, kako koncept Limitless orkestra premika meje in se razlikuje od tradicionalnega orkestra. Kot pravi, česa takega do zdaj še nismo videli. Zaupala nam je, kako je bilo na odru stati ob boku velikega Hansa Zimmerja in kateri so naslednji mejniki, ki jih želi doseči v svoji karieri. 

Foto: Melanie Lorenčič

Si že kot otrok čutila, da boš postala glasbenica? Si odraščala v glasbeni družini?

»Glasba me je spremljala od nekdaj, čeprav moja družina ni glasbena. Moja mami je kot otrok eno leto igrala harmoniko, vendar je morala prenehati zaradi težkih razmer v tistem času. Za to sem vedno imela od svojih staršev vso podporo, kar se tiče glasbe, za kar sem neizmerno hvaležna.«

Je bila flavta prva izbira ali si se morda na začetku spogledovala z drugimi inštrumenti?

»Pri šestih letih sem začela na kljunasti flavti, vendar sem že takrat kljunasto flavto obračala na stran in se pretvarjala, da je prečna. Eno leto kasneje sem bila že trdno odločena, da hočem igrati prečno flavto. 

Ko mi je mami poskušala predstaviti idejo, da bi igrala mogoče kak drug instrument, sem ji vpričo učiteljice na glasbeni šoli rekla: 'Igrala bom flavto, al’ pa nič'.«

Foto: Viktor Andrichenko

V Dubaju je bil januarja premierni nastop Limitless orkestra Kot že ime pove, gre za orkester brez mej. Kako bi razložila, v čem se koncept tega orkestra razlikuje od tistih »klasičnih«, ki smo jih vajeni? Kako torej premika meje tradicionalne orkestralne glasbe?

»Limitless orkestra je definitivno nekaj, kar do sedaj še nismo videli. Ideja ustanovitelja Alekseya Igudesmana je bila preprosta: zamisli si najbolj noro stvar, ki jo lahko narediš s svojim instrumentom in jo potenciraj z deset.

Naših koncertov ne poimenujemo 'koncerti', ampak 'celebrations' (praznovanja). Saj smo mnenja, da uživamo mi in publika, ter želimo podreti meje med odrom in publiko in praznovati lepoto glasbe.

Vsak glasbenik v tem orkestru ima, poleg tega, da je virtuoz na svojem instrumentu, tudi nekaj več. Tako imamo na primer čelista, ki lahko igra čelo in ustno harmoniko istočasno in tako improvizira noro dober blues solo. Ali pa violinist, ki poje falsetto.

Jaz osebno sem igrala pet različnih flavt. Ker sem kot otrok bila del mažoretnega društva, sem eno od teh flavt v delu šova tudi vrtela in vrgla v zrak kot mažoretno palico (brez strahu, s flavto je vse v redu).

To je samo vizualni del, ki se že konkretno razlikuje od klasičnega orkestra. Kar se tiče same glasbe, pa je drugi del, ki je popolnoma 'odpičen'. Večino šova smo igrali na pamet. Kar je naslednja stvar, ki lahko marsikomu prestavlja velik problem, saj je cel šov dolg eno uro in 40 minut.

Naslov našega 'praznovanja' je: Global Waltzing: From Johann Strauss to Hans Zimmer. Ker je letošnje leto Johanna Straussa, smo se odločili, da bomo združili glasbo najbolj opevanega skladatelja tistega časa, z najbolj opevanim skladateljem našega časa - Hansom Zimmerjem.

Kompozicije je vse napisal ustanovitelj Aleksey Igudesman. Kdor pozna njega pa ve, da so te kompozicije vse prej kot enostavne. Tako je priredil Straussov Emperor Waltz, mu dal arabski pridih in dodal izseke iz Hansovega filma 'Dune'.

Naslov te skladbe je bil Emperor Waltz - Sultan Style. Ta skladba pa vključuje tudi prelepe pevske dele, ki jih je angelsko odpela kanadska pevka Ekatarina Shelehova.«

Kako je stati na odru skupaj z velikanom Hansom Zimmerjem?

»Ta del mi je na začetku predstavljal največji stres. Ampak takoj, ko se nam je Hans pridružil na prvi vaji, je oddajal tako prijetno energijo, da sem takoj vedela, da so bile vse skrbi odveč. 

Na koncu nam je tudi dejal, da smo totalno 'nori' in da ne more verjeti, kako fenomenalni in genialni smo vsi skupaj. Kar velik kompliment iz ust samega glasbenega genialca.«

Koliko časa je trajala priprava na premierni koncert v Dubaju? Ali tudi vaje takšnega orkestra potekajo na drugačen, morda bolj dinamičen način?

»Tako kot smo poimenovali koncerte 'praznovanja', smo poimenovali vaje 'experiments' (eksperimenti). To pa zato, ker smo same kompozicije spreminjali vse do zadnje ure pred koncertom.

Ta orkester je odprt vsem idejam. Vaje smo imeli dvakrat po en teden. V teh dveh tednih smo vadili zelo intenzivno, poleg tega pa preprosto uživali. Vsako vajo smo najprej začeli s skupnim razgibavanjem, ki ga je vodil naš koreograf, in upevanjem, ki ga je vodila solistka Ekaterina. Nato je sledil 'jam session', v katerem smo dopustili, da se zgodi karkoli. Tako smo prišli tudi do nekaterih ključnih idej, ki so na koncu bile del šova.

Nato smo veliko vadili koreografijo z glasbo in skupaj ustvarjali in spreminjali kompozicije tako, da so na koncu vse imele smisel.«

Foto: Viktor Andrichenko

Kakšen je bil odziv občinstva na premierne nastope, na mešanje tradicionalne orkestralne glasbe z bolj dinamičnim in interaktivnim pristopom?

»Koncerti so bili trije in publika je bila navdušena. Vodja opere v Dubaju nam je dejal, da smo 'razturali Dubaj' in da nas bi z veseljem gostili ponovno.

Še posebej jim je bila všeč skladba Laughing song Johanna Straussa. Ta pesem je ostala na začetku enaka originalu. Spremenili smo samo tekst. Ker pa klasična skladba brez presenečenj ne bi spadala na oder Limitless orkestra, smo jo priredili tako, da se je drugi del skladbe spremenil v arabski melos. Naša kanadska pevka pa je skladbo odpela v popolni arabščini.«

Ko pomislimo na orkester, pomislimo na nekaj, kar se ne spreminja. Kako pomembno se tebi osebno zdi združevanje brezčasne glasbene tehnike s sodobno ustvarjalnostjo? Lahko tak način pritegne nove generacije poslušalcev in glasbenikov?

»Klasični orkestri bodo vedno ostali in prav je tako. Menim pa tudi, da se glasbeniki ne bi smeli omejevati samo na eno zvrst glasbe. Zelo pomembno je, da smo fleksibilni in sposobni odigrati različne zvrsti. To ti kot glasbeniku doda širino in priložnost za rast. Več različne glasbe - več užitka.

Odpira pa tudi nove možnosti za glasbenike in klasično glasbo predstavi tudi na zanimiv in drugačen način. S tem pa zagotovo v koncertne dvorane privabi širšo publiko.«

Foto: Viktor Andrichenko

Kaj po dubajski premieri sledi za Limitless orkestra? Kaj so v tvoji osebni karieri naslednji mejniki, ki jih želiš doseči?

»Ker je Limitless orkester nov, je prihodnost še odprta. V načrtu so že novi šovi konec leta, ki bodo ob svojem času tudi objavljeni. Vse lahko spremljate na naših uradnih profilih ali spletni strani.

Kar se tiče moje kariere, je tudi še vse odprto. Najprej me čaka zaključni magistrski koncert, ki bo julija. Rada bi več časa posvetila tudi vsem svojim etničnim flavtam in mogoče to zbirko tudi povečala. Že zdaj pa se ukvarjam tudi z 'remote recordingom' (snemanje na daljavo) za filmsko glasbo, s čim bi seveda rada nadaljevala.«

Komentarji (1)

DARIO ZVITA FELTNA (ni preverjeno)

Puža je zelo luštna, a jaz bi jo raje videl v vlogi kakega rockerskega vokala, podobno kot Samoborjevo iz Tabuja...

Starejše novice