Alen Vitasović je zaslovel v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja in zmagoval na številnih festivalih po Hrvaški. Letos je s hrvaškim pevcem Limo Lenom izdal pesem Brajde, ki je hitro postala uspešnica tudi v Sloveniji.
Pred kratkim je gostoval v oddaji Nedeljom u 2, kjer se je dotaknil tudi tegob, ki ga spremljajo zaradi alkoholizma.
Kot pravi, je alkohol začel uživati že zelo mlad. Dejal je, da je z vasi, kjer se je veliko pilo in kartalo: »Ko so se začele tiste prve poroke in prvi koncerti, se je spila kakšna bevanda.« Kot pravi, je bilo to v Istri nekaj čisto normalnega.
»Giblješ se v tej družbi, izgubljaš noči, vsi okoli tebe pijejo, nenehno slišiš žvenketanje kozarcev in enostavno vstopiš v ta ritem, ta sistem,« je dejal: »Cigarete prodajajo z opozorilom, da kajenje ubija, droge so nezakonite, alkohol pa … ne bom rekel zaželen, ampak kot da ni nič takšnega.«
Dodal je, da številni glasbeniki pred nastopi čutijo tremo. Da se je znebijo in dobijo moč, malo popijejo: »Pred nastopom in po nastopu ti ponujajo pijačo. Ni konca. Vsak dan si drugje. Tako se začneš vrteti v krogu in se je izjemno težko vrniti.«
Kljub temu pa pravi, da bi verjetno pil, tudi če ne bi bil glasbenik. »Verjetno bi pil, morda bi bil še slabši, morda bi bil žalosten, ker nisem postal glasbenik, kar pa sem po duši,« je priznal.
»Obžalujem izgubljeni čas«
Vitasović je bil štirikrat sem bil na zdravljenju na Rabu. »Nihče me ni nesel tja mrtvega, preprosto sem se ob podpori prijateljev in družine odločil, da ne bom več mučil sebe in drugih. Po vsakem povratku sem si rekel nikoli več, in resnično upam, da bo tako,« je povedal.
»Najbolj je trpela moja družina, starši, žena. Najbolj pa mi je žal za svoje otroke. Moral bi biti z njimi, vendar me ni bilo. Predvidevam, da sem dober oče, tako mi vsaj pravijo otroci, vendar obžalujem izgubljeni čas, zdaj poskušam to nadoknaditi,« je odkrito dejal.
»Poznam sebe in iz izkušenj drugih vem, da gre za tanko mejo,« je iskreno povedal: »Obstaja tveganje, da čez pol ure začnem piti. To je kronična bolezen, ki se jo lahko na določen način obvladuje in zdravi. Sem ozdravljeni alkoholik, zato ne smem ničesar piti. Vedno obstaja nevarnost. Grozljivo mi je, vendar me ta strah in zavedanje držita v dobrem stanju. A nikomur ne morem obljubiti, da se jutri to ne bo zgodilo.«