O domnevnem vplivu protitočne obrambe v sosednjih državah na nastanek in razvoj neviht nad Slovenijo krožijo številne teorije. Za strokovno pojasnilo smo se obrnili na Agencijo Republike Slovenije za okolje.
Vsakič, ko Slovenijo prizadenejo močnejše nevihte s točo, se v javnosti znova pojavijo ugibanja o tem, ali bi lahko na vremenske razmere pri nas vplivala protitočna obramba v sosednjih državah, predvsem v Avstriji.
Med prebivalci se pogosto pojavljajo vprašanja, ali posegi v nevihtne oblake severno od meje lahko vplivajo na gibanje, razvoj ali celo krepitev nevihtnih celic nad slovenskim ozemljem.
Ker gre za tematiko, o kateri kroži veliko različnih mnenj, nas je zanimalo, kaj o tem pravi meteorološka stroka.
Meteorologi te metode protitočne obrambe ne priporočajo
Na vprašanje, ali obstajajo strokovni oziroma znanstveni dokazi, da protitočna obramba v Avstriji vpliva na nastanek, razvoj ali gibanje nevihtnih celic nad Slovenijo, je Branko Gregorčič, meteorolog Agencije Republike Slovenije za okolje, pojasnil, da je takšne vplive zelo težko ocenjevati.
»Ocene vpliva vnašanja dodatnih kondenzacijskih jeder v nevihtne oblake so zelo težavne. O uspešnosti metode praviloma poročajo le izvajalci in to zelo subjektivno,« je dejal.
Dodal je, da meteorološka stroka zaradi velike negotovosti glede dejanskih učinkov takšnih posegov operativnega izvajanja metode ne priporoča.
»Obstaja tudi možnost nasprotnega učinka od želenega,« je opozoril.
Vpliva ni možno dokazati?
Ob tem smo ga vprašali tudi, ali to pomeni, da letalska protitočna obramba v Avstriji nima nikakršnega vpliva na pojav ali krepitev nevihtnih celic v Sloveniji. Njegov odgovor je bil previden.
»Tega nisem dejal, je pa vpliv praktično nemogoče dokazati,« je pojasnil.
Strokovnjaki poudarjajo predvsem, da so nevihtni sistemi izjemno kompleksni pojavi, pri katerih je posamezne vplive težko zanesljivo izmeriti in dokazati.
Preberite še:
Podobna stališča je meteorološka stroka zagovarjala že pred leti
Meteorolog Klemen Bergant je v strokovnem članku Ali res lahko ukrotimo nevihte? (Ne)smisel obrambe pred točo zapisal, da dosedanje raziskave niso prinesle spodbudnih rezultatov glede učinkovitosti posegov v nevihtne oblake.
Po njegovih besedah ni znanstvenih dokazov, da bi bilo mogoče zanesljivo zmanjšati pojav toče z vnosom dodatnih kondenzacijskih oziroma zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake.
Bergant je opozoril tudi, da lahko imajo takšni posegi celo nasproten učinek od želenega. V članku navaja rezultate raziskav, ki niso pokazale jasnih dokazov o zmanjšanju toče, v nekaterih primerih pa so nakazovale celo možnost večje količine ali večje energije točnih zrn.
