Cene kmetijskih zemljišč so lani znova zrasle. Trg pa ostaja aktiven, čeprav se med posameznimi območji kažejo velike razlike.
Kmetijska zemljišča pokrivajo več kot 32 odstotkov površine Slovenije in predstavljajo pomemben del nacionalnega premoženja. Po zadnjih podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije njihova skupna vrednost presega 13,5 milijarde evrov, kar pomeni približno pet odstotkov celotnega nepremičninskega fonda države.
Velika večina teh zemljišč je v zasebni lasti – kar 84 odstotkov pripada fizičnim osebam, dobrih 12 odstotkov državi in občinam, preostanek pa pravnim osebam.
Konec leta 2025 je skupna površina kmetijskih zemljišč znašala nekaj več kot 654 tisoč hektarov.
Trg najbolj živahen v Prekmurju
Večina trgovanja s kmetijskimi zemljišči poteka v petih tako imenovanih kmetijskih območjih: na Štajerskem, v Prekmurju, na Dolenjskem z Belo krajino, na Savinjskem in v osrednjeslovenski regiji.
Po številu kupoprodaj je bilo največ poslov sklenjenih na Dolenjskem in v Beli krajini (1498), tesno pa ji sledi Štajerska s 1416 prodajami. Prekmurje je zabeležilo 1126 poslov, Savinjska 935, osrednjeslovensko območje pa 689.
Po deležu zamenjanih zemljišč je bil trg najbolj dejaven v Prekmurju, kjer je lastnika zamenjalo 1,1 odstotka kmetijskih površin.
Cene zemljišč se med območji močno razlikujejo
Povprečna cena kmetijskih zemljišč brez trajnih nasadov je leta 2025 znašala 2,07 evra na kvadratni meter, kar je nekoliko več kot leto prej.
Razlike med območji so velike.
Med večjimi kmetijskimi območji so bile najvišje cene na osrednjeslovenskem območju (3,43 evra na kvadratni meter), sledijo Štajerska (2,67 evra) in Savinjska regija (2,26 evra).
Na Dolenjskem in v Prekmurju so cene ostale pod državnim povprečjem.
Kot pojasnjujejo na Geodetski upravi, na cene vpliva več dejavnikov: »Na raven cen odločilno vplivajo naravne danosti za kmetijsko pridelavo, razpoložljivost kakovostnih zemljišč ter razmerje med ponudbo in povpraševanjem.«
Najvišje cene sicer dosegajo območja z omejeno ponudbo zemljišč, kot je Gorenjska, kjer kvadratni meter dosega tudi 6,60 evra, medtem ko so najnižje na Notranjskem, kjer znašajo okoli 1,32 evra.
Največja posamezna prodaja kmetijskega zemljišča v letu 2025 je bila evidentirana na območju Goriških brd. Prodano je bilo zemljišče v velikosti približno 45 tisoč kvadratnih metrov za 270 tisoč evrov.
Rast cen se nadaljuje, a nekoliko počasneje
V letu 2025 so se cene kmetijskih zemljišč na ravni države zvišale za šest odstotkov. Najvišjo rast so zabeležili na Dolenjskem in v Beli krajini, kjer so cene zrasle za 17 odstotkov. V nekaterih območjih so cene tudi padle – na Savinjskem za osem odstotkov, na osrednjeslovenskem območju za šest odstotkov.
Dolgoročni trend pa ostaja izrazito navzgor. V zadnjih petih letih so se cene kmetijskih zemljišč v Sloveniji zvišale za 41 odstotkov.
Med analitičnimi območji so najvišjo rast zabeležili na Savinjskem in osrednjeslovenskem območju. Nekoliko manj izrazita rast je bila na prekmurskem območju, kjer so se cene zvišale za 40 odstotkov, ter na območju Dolenjske in Bele krajine, kjer so narasle za 39 odstotkov.
Najnižjo rast cen v tem obdobju so zabeležili na štajerskem območju, kjer so se cene zvišale za 37 odstotkov.
Na trg vplivajo tudi podnebne spremembe in urbanizacija
Na vrednost kmetijskih zemljišč vse bolj vplivajo tudi zunanji dejavniki. Med njimi so podnebne spremembe, predvsem vse pogostejše poplave, ki zmanjšujejo razpoložljive površine.
»Zaradi gradnje protipoplavnih nasipov in suhih zadrževalnikov se zmanjšujejo površine najkakovostnejših kmetijskih zemljišč,« opozarjajo na Geodetski upravi. Poleg tega na trg vplivajo še urbanizacija, širitev prometne infrastrukture ter različni varstveni in okoljski ukrepi, ki omejujejo rabo zemljišč za kmetijstvo.
Kljub razlikam med regijami in rahlemu umirjanju rasti cen ostaja trg kmetijskih zemljišč stabilen in aktiven. Povpraševanje ostaja visoko, ponudba pa omejena.
