Zdravje v naših rokah. Je res? Na konferenci, ki informira o skupni kmetijski politiki, je zbrane nagovorila kmetijska ministrica. Poudarja, da je slovenska hrana zdrava in kakovostna, to pa je treba predstaviti tudi potrošnikom.

»Ključni cilj kmetijske politike mora biti, da bomo v Sloveniji pridelovali raznovrstno, kakovostno, zdravo hrano in da bo ta pridelava stabilna in da povečujemo samooskrbo,« je povedala kmetijska ministrica Irena Šinko v uvodnem nagovoru konference Zdravje v naših rokah: »Z novim načrtom bomo zasledovali ravno te cilje.«

Kot pravi ministrica, so glavni cilji skupne kmetijske politike 2023 – 2027 razvijanje trajnostnega kmetijstva, prilagajanje podnebnim spremembam, razvijanje podeželja, ohranjanje prebivalstva in s tem krepitev slovenskega kmetijstva. 

»Kakšna bo prehrana v bodoče v Sloveniji, je konsenz družbe«

Šinko izpostavlja, da bomo kot družba morali sprejeti konsenz o tem, kako se bomo prehranjevali: »Prav je, da pri tem vsakemu posamezniku pustimo njegovo voljo. Po drugi strani se pa moramo zavedati, da imamo veliko zavržene hrane in na tem mestu bomo morali nekaj narediti.«

»Ni dovolj, da samo pridelamo hrano, prav je da gremo tudi v nasprotni smeri in zmanjšujemo zavržke hrane,« poudarja. 

Potrošnikom moramo znati predstaviti slovensko hrano kot kakovostno

Dodaja, da smo v Sloveniji lahko ponosni na kakovostne proizvode, tako na pridelovalce kot predelovalce: »Imamo izvrstne kakovostne proizvode v Sloveniji, poleg tega imamo veliko geografsko zaščitenih proizvodov, pa tudi veliko proizvodov izbrane kakovosti. Vse to moramo prenesti na potrošnike in jim znati povedati, da je slovenska hrana kakovostna.«

V Sloveniji imamo tudi določene medsektorske sheme, na podlagi katerih lahko promoviramo slovensko hrano: »Na vsem tem moramo v bodoče še delati.« Ministrica je med drugim izpostavila šolsko shemo za sadje, zelenjavo in mleko, shemo za hrano in aktivno gibanje v Sloveniji ter tradicionalni slovenski zajtrk. 

Kot pravi, je prioriteta kmetijskega ministrstva povezovanje lokalno pridelane hrane tudi s potrošniki. »Pomembno je, da se bodo pridelovalci povezali z živilsko industrijo, s trgovino in potem nenazadnje tudi s potrošnikom,« je dejala. 

Če želim povečati delež samooskrbe, je pomembno, da so te verige trdne in pravične: »Noben ne more na račun drugega doseči večji dobiček, kajti v tem primeru ta veriga ni pravična.«

Pomembno je povezovanje

Že v zakonu je določeno, da imamo v javnih institucijah nekje 15 odstotkov hrane, ki mora biti ekološka, in nekje 20 odstotkov hrane, ki je iz shem izbrane kakovosti. A ministrica poudarja, da to ni dovolj. 

Kot pravi, pridelovalci, ki niso povezani, ne morejo oskrbovati naročnikov čez celo leto, ampak le sezonsko: »To pomeni, da imamo pomanjkanje povezanosti, da lahko celo leto oskrbujemo javne institucije«. 

»V kolikor bomo znali ozaveščati potrošnike, da je naša hrana zdrava, kakovostna in manj prispeva k ogljičnemu odtisu, potem bomo dosegli napredek tudi v kmetijstvu in v razvoju podeželja,« je dodala za konec. 

Konferenco Zdravje v naših rokah. Je res? je pripravila TV Idea v sklopu projekta informiranja o skupni kmetijski politiki. V zanimivih razpravah so poleg kmetijske ministrice sodelovali še številni drugi strokovnjaki in pridelovalci iz lokalnega okolja. 

Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija, niti organ, ki dodeli sredstva. 

Starejše novice