Zimske razmere v gorah vabijo planince, a pri Planinski zvezi Slovenije znova opozarjajo, da je treba poznati osnovna pravila obnašanja v času nevarnosti snežnih plazov.
Ker je trenutno nevarnost precejšnja, se v veliki meri celo odsvetuje obisk gora.
»Odsvetujemo obisk gora, dokler se snežna odeja ne stabilizira«
Kot so pri planinski zvezi zapisali v sporočilu za javnost, je trenutno nevarnost snežnih plazov tretje stopnje po evropski lestvici, kar pomeni znatna nevarnost.
»Znatna nevarnost pomeni tudi precejšnja. S tem razlogom odsvetujemo obisk gora, dokler se snežna odeja ne stabilizira,« so zapisali tudi v objavi na družbenem omrežju Twitter.
Izberite nižje ležeče predele, neizkušeni pa ne obiskujte gora
Strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi ob tem svetuje izbiro nižjeležečih predelov in izogibanje območjem, kjer je znatna nevarnost snežnih plazov.
Neizkušenim posameznikom pa odsvetuje tudi obisk območij z zmerno drugo stopnjo nevarnosti.
»Glede na tendenco snežne odeje in njene preobrazbe svetujem, da si izberete nižje ležeče predele in se v celoti izognete območjem, kjer je znatna (3. stopnja) nevarnosti snežnih plazov.
Neizkušenim posameznikom v celoti svetujem, da se izognejo tudi območjem z zmerno 2. stopnjo nevarnosti snežnih plazov. Snežna odeja bo še nekaj dni po sneženju nestabilna. Ne izpostavljajte otrok nevarnostim,« je poudaril Šerkezi.
Tudi ob manjši nevarnosti plazov v gore le z ustrezno opremo
Še posebej je izpostavil nevarno početje na družbenih omrežjih, kjer se pojavljajo neprimerna vabila v zasnežene gore v pomanjkljivih oblačilih, kot so kratke hlače ali celo kopalke, kar je zelo neodgovorno.
Kot je poudaril, je tudi ob ugodnejšem času za obisk gora zelo pomembna popolna oprema.
»Tudi ko bo čas ugodnejši za obisk gora, ne smemo pozabiti na popolno zimsko opremo - plazovni trojček, cepin, dereze in čelado. Seveda pa moramo vse pripomočke znati uporabljati. Pogostejšim obiskovalcem gora v zimskem času in navdušenim turnim smučarjem priporočam uporabo nahrbtnika z zračnim balonom, pripomočka, za katerega si želim, da ga ne bi nikoli uporabili,« je še dodal.
»Zlasti nevarna so pobočja, kjer je veter prenašal sneg«
Snežne in plazovne razmere pa se, kot opozarjajo vremenarji, tudi v prihodnje ne bodo bistveno spreminjale. V gorah se namreč snežna odeja še naprej kopiči.
Tudi na Agenciji za okolje Republike Slovenije so zato izpostavili, da je dobro upoštevati varnostne napotke glede nevarnosti snežnih plazov.
»Zlasti nevarna so pobočja nad gozdno mejo, kjer je veter prenašal sneg in gradil nove snežne nanose. Že pod majhno obremenitvijo lahko sprožite kložast snežni plaz. V stari snežni odeji, ki je zdaj skrita pod debelo snežno odejo novega snega, so zlasti na osojnih pobočjih prisotne šibke plasti, ki lahko na posameznih mestih ob dodatni obremenitvi tudi popustijo. To se lahko zgodi predvsem tam, kjer je novega snega zaradi vpliva vetra manj.
Predvsem v grapah in na zelo strmih pobočjih se še lahko pojavljajo posamezni snežni plazovi suhega in nesprijetega snega. Pod nadmorsko višino okoli 1600 metrov so nevarna predvsem strma travnata pobočja. Snežne in plazovne razmere so zelo zahtevne, nevarnost je težko prepoznati. Pri izbiri pobočja se je treba vesti zelo zadržano,« so zapisali pri Arso.
To je pet dejavnikov, ki močno vplivajo na varnost v gorah
Kot so še opozorili na spletni strani Planinske zveze Slovenije, je treba vedno pred odhodom v gore preveriti nevarnost snežnih plazov, ki je prisotna ves čas in povsod tam, kjer je sneg.
Zato svetujejo, naj planinci pred turo preverijo podatke na Agenciji Republike Slovenije za okolje in spletnem portalu crossrisk.
Opozorili so tudi na pet pomembnih dejavnikov, ki močno vplivajo na varnost v gorah. To so nov sneg (večina plazov se sproži v prvem dnevu ali dveh po sneženju), nedavno sproženi plazovi na podobnem terenu, pokanje in hipno posedanje snežne odeje, naslednja nevarnost so zameti, klože in opasti, pa tudi hitra otoplitev in dež (ker omehčajo in oslabijo povezanost snežne odeje).
»V Planinski zvezi Slovenije svetujemo, da se ne glede na izkušnje udeležite tečajev za varnejše obiskovanje zasneženih gora in plazovnih delavnic v organizaciji Planinske zveze Slovenije in posameznih planinskih društev, Združenja gorskih vodnikov Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije,« je še poudaril Šerkezi.