Poročali smo že, da je zaradi vsesplošne draginje finančnih in socialnih stisk vse več in še bolj izrazite postajajo v predprazničnem času.
To opažajo tudi v društvu Humanitarček, enem najbolj dejavnih in srčnih slovenskih društev na področju pomoči socialno ogroženim starostnikom.
V zadnjem mesecu so namreč zaznali povečano število ljudi, ki so iz Centrov za socialno delo napoteni neposredno k njim, ne da bi se centri prehodno aktivirali za pomoč.
Na slovenske Centre za socialno delo in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so zato naslovili zapis na Facebooku.
»Veseli smo, da ste v nas prepoznali pomembnega partnerja pri pomoči starejših. A v zadnjem mesecu smo priča napotitvi »brez repa in glave.« To pomeni, da so se začeli pojavljati seznami, ki jih ljudje prejmejo pri vas z nasvetom, na katere humanitarne organizacije se naj ljudje obrnejo - ŠE PREDEN SE VKLJUČITE VI,« so zapisali.
Opominjajo na to, da so prostovoljno društvo z omejenim človeškim, finančnim kapitalom in da so že zdavnaj presegli številko, ki jo zmorejo, zato prosijo, da se ljudem najprej omogočijo sistemske rešitve, ki so jim na voljo, šele nato se vključujejo same humanitarne organizacije.
Poleg tega so primarni fokus njihovega delovanja starejši od 65 let, ki so na robu preživetja, teh pa je v Sloveniji čez 90 000.
»Zato smo žalostni, razočarani in ogorčeni, ker ste v mesecu novembru iz različnih CSD-jev (predvsem iz Osrednje Slovenije) k nam napotili 32 oseb, od katerih NITI ena ne presega 65 let, sta samo 2 že vključeni v pomoč, ki jim pripada (izredna socialna etc). Zelo težko nam je brati argument "saj pa vam nekaj toplih obrokov ne spremeni sistema",« še zapišejo.
»Res nam ga ne spremeni. Lahko pa ga poruši, saj dejansko delamo na zadnjih vzdihljajih, ker so se paketi hrane tako podražili, da namesto treh sedaj lahko kupimo dva, o cenah toplih obrokov pa raje ne izgubljamo besed.«
Maili za pomoč ob enih ponoči
Oglasila se je tudi ustanoviteljica društva in njegova nekdanja predsednica, znana humanitarka in zdravnica Ninna Kozorog.
Sporočila je, da je pred kratkim ob enih ponoči na osebni e-mail prejela sporočilo gospe v stiski, ki je potrebovala finančno pomoč.
Na vprašanje, kje je dobila njen osebni e-mail, je gospa odgovorila, da ji ga je na centru za socialno delo dala socialna delavka, če ji na društvu Humanitarček ne bi odgovorili, saj gre na dopust, društvo pa ji lahko v vmesnem času »zrihta kaj financ«.
»Brez besed. Le odraz tega, kam tonemo. Kot posamezniki, kot družba.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, mar mislite, da bi si tudi prostovoljci lahko vzeli »fraj« in šli na dopust kot tetke na centrih za socialno delo? Komu potem predamo te ljudi? In čemu so namenjeni sistemski socialni transferji, če se raje izčrpava društva?« se sprašuje Ninna Kozorog.
In nadaljuje: »Da ne bom posploševala, v teh letih sem srečala ogromno srčnih socialnih delavcev in delavk, s katerimi smo šli skupaj rešitvam naproti. A nisem in ne morem sprejeti prelaganja odgovornosti na prostovoljce, »ker gre nekdo iz državne ustanove na dopust«.
Poleg tega humanitarci v društvih niso pristojni za urejanje izredne socialne pomoči in otroških ugodnosti, do katerih je bila gospa upravičena.
»Tega ne more podpisati nihče izmed prostovoljcev. Nenazadnje - saj verjetno so zamenjave in ljudje ne »obvisijo« kar nekje v sistemu, čakajoč na konec dopusta,« zaključuje Ninna Kozorog.
V razpravi, ki se je razvnela pod komentarji na originalno Humanitarčkovo objavo, se je oglasila tudi zaposlena, ki dela na enem od Centrov za socialno delo.
Povedala je, da je tam zaposlena že več kot desetletje in da so tudi zaposleni obupani, ker sistem, kar se tiče oskrbe starejših, ne deluje.
Domovi so polni, pomoč na domu je potrebno čakati nekaj mesecev, pokojnine so nizke, stroški pa visoki. Vse to vodi do tega, da so ljudje res na robu, predvsem veliko starejših, zato je razumljivo, da je je pritisk na humanitarne organizacije tako povečal.
A prosi tudi za večje razumevanje do delavcev v Centrih za socialno delo.
»Kapacitete, s katerimi operirajo centri za socialno delo, so omejene na sistem. In če bi sistem deloval, humanitarnih društev ne bi potrebovali. Žal je tako. Pa nas ne zagovarjam, želim le, da tudi vi veste, kako nemočno se pogosto počutimo strokovni delavci na centrih za socialno delo, ko ljudem NE MOREMO POMAGATI, ker sistem ne ponuja rešitev, tako na zdravstvenem, socialnem, stanovanjskem področju.«
V premislek: z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je glede na statistične podatke lani živelo približno 243.000 Slovencev. Med njimi je bilo kar 40.000 mladoletnih otrok.
Starejše novice
