Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je po sredinem obisku Haloz, kjer si je na terenu ogledala pogoje kmetovanja na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD), napovedala pregled metodologije ocenjevanja OMD.
Dejala je, da bodo poskusili razrešiti zaplete v okviru danih možnosti, so sporočili z ministrstva.
Namen obiska v Halozah je bil po navedbah kmetijskega ministrstva ogled in seznanitev z dejanskimi razmerami v povezavi z možnimi prilagoditvami ukrepov skupne kmetijske politike na način, da bodo še bolj v podporo kmetom, da bodo lahko še naprej obdelovali težko dostopna območja in skrbeli za obdelano podeželje, ohranjali poseljenost in proizvajali hrano.
Pred ogledi na terenu je v sredo dopoldne o tem ministrica s poslanci, predstavniki kmetov in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije razpravljala tudi na nujni seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo.
Ob ogledu kmetij v Halozah je ministrica izpostavila, da so tamkajšnje razmere za kmetovanje zelo težke. Pohvalila je kmete, da kljub težkim pogojem skrbijo, da je pokrajina lepo obdelana, so sporočili z ministrstva.
»Da bodo kmetije lažje živele, bi glede na razmere morale dopolniti svoje delovanje. V strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023-2027 imamo določene intervencije za male kmetije, da se preusmerijo v tržno proizvodnjo; le tako bodo lahko preživele. Strinjam se, da je to pri majhnih kmetijah problem, zato jim bo ministrstvo z različnimi intervencijami v pomoč pri nakupih strojev, da se lahko zemlja na teh območjih obdeluje,« je dejala ministrica.
Ob zaključku ogleda se je udeležila posveta v Žetalah. Na srečanju so prisotni kmetje, predstavniki lokalnih skupnosti in kmetijskih organizacij odprli razpravo o konkretnih primerih in možnih rešitvah za ustrezno podporo kmetijam, ki tam opravljajo težko delo, so med drugim še sporočili z ministrstva
V obdobju 2023-2027 je za plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (plačila OMD) rezerviranih 48 milijonov evrov letno, kar je nekaj več kot doslej.
Kmete v Halozah, pa tudi na nekaterih drugih območjih po Sloveniji, pa razburjajo nekatere napovedane spremembe, ki jih z novim letom uvaja država po več letih spremljanja sistema točkovanja.
Metodologijo ocenjevanja oziroma točkovanja OMD v novem strateškem načrtu skupne kmetijske politike so pripravili na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
Rezultat sprememb v grobem kaže, da bo po novem od okoli 46.600 kmetij, ki so pri nas vključene v plačila OMD - ta sicer predstavljajo samo del plačil v kmetijstvu - približno tretjina kmetij dobila več sredstev, tretjina manj, tretjina pa približno enako.
Največ razburjenja povzroča sprememba, ki manj sredstev prinaša kmetijam na območjih pod 500 metrov nadmorske višine, kjer pa se mnoge kmetije zaradi strmega terena prav tako soočajo z zelo zahtevnimi pogoji za kmetovanje, kot je to primer v Halozah.
