Prihodnost Evropske unije, moč Bruslja in položaj Slovenije v novi geopolitični realnosti bodo v središču razprave v Ljubljani.
Ali naj Evropska unija postane tesneje povezana skupnost z močnejšimi skupnimi institucijami ali pa naj več pristojnosti ostane v rokah držav članic?
Prav o tej dilemi bodo v petek, 12. junija, v Ljubljani razpravljali udeleženci posveta »Prihodnost Evropske unije – federalna ali konfederalna«, ki ga pripravljata Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter Klub nekdanjih slovenskih veleposlanikov.
Posvet bo potekal v dvorani Državnega sveta Republike Slovenije in predstavlja zaključni del sklopa razprav »Izzivi slovenske zunanje politike v zaostrenih mednarodnih okoliščinah«.
Evropa pred novimi preizkušnjami
Organizatorji opozarjajo, da se Evropska unija sooča z vse bolj negotovim mednarodnim okoljem, ki ga zaznamujejo geopolitična trenja, varnostni izzivi in spremembe v globalnih razmerjih moči.
V vabilu na dogodek poudarjajo, da je evropska integracija še vedno eden najuspešnejših političnih projektov sodobne Evrope, vendar se mora Evropska unija prilagoditi novim okoliščinam in okrepiti svojo sposobnost delovanja.
»Osrednje vprašanje ostaja, kako nadaljevati projekt evropske integracije tako, da bo Evropska unija ohranila kakovost evropskega načina življenja ter hkrati postala močnejša, učinkovitejša in vplivnejša akterka v globalnem geostrateškem prostoru,« poudarjajo organizatorji.
Federalna ali konfederalna Evropa?
Razprava bo osredotočena na eno najpomembnejših vprašanj prihodnjega razvoja Evropske unije: koliko pristojnosti naj imajo skupne evropske institucije in koliko naj jih ostane v rokah nacionalnih držav.
Po mnenju organizatorjev bo prihodnji razvoj Unije zahteval iskanje novega ravnotežja med nacionalnimi in nadnacionalnimi pristojnostmi, predvsem na področjih fiskalne politike, gospodarskega upravljanja in odločanja znotraj Evropske unije.
Posebej pomembno bo tudi vprašanje, kako lahko Evropska unija v času vse večjih globalnih napetosti okrepi svojo politično in gospodarsko vlogo ter ostane konkurenčna v primerjavi z drugimi svetovnimi silami.
Kakšno mesto ima pri tem Slovenija?
Pomemben del razprave bo namenjen tudi Sloveniji in njenim strateškim usmeritvam v prihodnjih letih.
Organizatorji menijo, da so spremembe v mednarodnem okolju velik izziv tudi za slovensko zunanjo politiko, zato bo treba oblikovati jasna stališča o prihodnosti Evropske unije ter doseči čim širše soglasje glede dolgoročnih nacionalnih interesov države.
»Ključno vprašanje zato ostaja, kako naj se Slovenija na te spremembe odzove in ob tem oblikuje čim širše nacionalno soglasje o svojih strateških usmeritvah,« navajajo v vabilu.
Na posvetu ugledni slovenski strokovnjaki
Po uvodnih nagovorih predsednika Državnega sveta Marka Lotriča, predsednika Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve Bojana Kekca ter predsednika Kluba nekdanjih slovenskih veleposlanikov Iva Vajgla bo sledil strokovni panel.
Na njem bosta sodelovala ekonomist Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Matjaž Nahtigal s Fakultete za management Univerze na Primorskem, razpravo pa bo moderiral nekdanji veleposlanik Roman Kirn.
Posvet se bo zaključil z razpravo udeležencev in oblikovanjem zaključnih ugotovitev o prihodnosti Evropske unije ter položaju Slovenije v spreminjajočem se mednarodnem okolju.
