9. maja je bila Stožicah državna proslava ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne.
Govornika na proslavi sta bila predsednik vlade Robert Golob in Marijan Križman, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
Monika Kirbiš Rojs, sekretarka državnega sveta in članica Koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve je o državni proslavi ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne v Stožicah napisala pismo, ki izraža kritičen pogled na način, kako je bila v Sloveniji obeležena 80. obletnica konca druge svetovne vojne, predvsem na osrednji državni proslavi v ljubljanskih Stožicah.
Po mnenju Kirbiš Rojs smo Slovenci ponovno zamudili priložnost, da bi dogodke druge svetovne vojne in njene posledice obravnavali celovito in v uravnoteženem zgodovinskem kontekstu.
Ideološka enostranskost namesto državotvornosti
Predsednik vlade je po njeni oceni izkoristil govorniški oder za »izrazito enostransko ideološko sporočilo in selektivno interpretacijo zgodovine«, pri čemer je poveličeval vrednote NOB in partizanski boj proti nacizmu in fašizmu, ni pa omenil totalitarne narave komunizma, ki je »v Sloveniji celo najdalj časa trajal«, je opozorila.
S tem naj bi vlada ne gradila enotnosti, temveč nadaljevala z delitvijo slovenskega naroda.
Spregledani ključni zgodovinski trenutki
Poudarila je tudi odsotnost pomembnih zgodovinskih dejstev, kot so kapitulacija nemške vojske v Topolšici (9. maja 1945), spopadi v Šoštanju in odločilni boji na Poljani pri Prevaljah (15. maja 1945), ki po njenem predstavljajo »dejanski konec vojne« v Sloveniji.
Kirbiš Rojs se zato sprašuje: »Ali je bilo res nujno, da je teden dni po svobodi takrat Meža krvava tekla?«
Ameriška vloga prezrta, evropska prihodnost zamegljena
Prireditev naj bi bila politično obarvana tudi z napadi na ZDA.
Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Marijan Križman je izjavil, da bi morala »Evropa končati svoje vazalstvo do ZDA«, kar Kirbiš Rojs označuje za zgodovinsko slepoto, saj se ignorira ključna vloga ZDA pri porazu nacizma in fašizma: izkrcanje v Normandiji, vojaška pomoč Sovjetski zvezi, strateško bombardiranje Nemčije.
Kršitve protokola in simbolna izključevanja
Poleg vsebinskih kritik je Kirbiš Rojs izpostavila tudi simbolne in protokolarne napake.
Otvoritveni pozdrav ni bil namenjen državljanom, temveč le »tovarišicam in tovarišem«, kar naj bi izključevalo druge družbene skupine.
Omenjene so bile le »Ljubljančanke in Ljubljančani«, ne pa vse Slovenke in Slovenci.
Finančna podpora dogodku naj bi prihajala iz mestnega proračuna Mestne občine Ljubljana, čeprav je šlo za državni dogodek.
Nekateri visoki predstavniki oblasti, kot denimo predsednik državnega sveta, niso bili niti omenjeni, medtem ko je bil posebej pozdravljen le Milan Kučan, kar po mnenju Kirbiš Rojs kaže na politično pristranskost.
Klic k dostojanstvu in prihodnosti
V zaključku Kirbiš Rojs opozori, da tovrstno politično obarvano slavljenje zgodovine vodi v »ideološko zaprtost in sovražnost« ter ponuja nevaren precedens.
»Interpretacija zgodovine, kot jo te dni reprezentira oblast za lastne potrebe, ni drugega kot propaganda.«
Namesto takšnega pristopa poziva k spoštljivi, pluralni in prihodnosti usmerjeni obeležitvi zgodovinskih dogodkov.
»Naj (državni prazniki) ne bodo ideološki, temveč usmerjeni v prihodnost, takšni, da bomo lahko praznovali vsi.«
Starejše novice
