Foto: Mediaspeed
Nova selitev Zlate lisice in predvsem najem blagovne znamke je med člani ASK Branik dvignila precej prahu. Pa je ob pogledu v prihodnost največja težava slovenskega smučanja to, kje bodo gostili tekmo svetovnega pokala?

V Mariboru so tudi letos ostali brez tekme smučarskega svetovnega pokala, jubilejno 60. Zlato lisico so znova izpeljali v Kranjski Gori.

Precej ste že brali o tem, da je bil del mariborskih smučarskih navdušencev - predvsem tistih, ki so v preteklosti sodelovali pri organizaciji tekmovanja in proge - nezadovoljnih z novo selitvijo.

Marsikoga je zmotilo tudi to, da je Smučarska zveza Slovenije od Alpskega smučarskega kluba Branik Maribor za 20 tisoč evrov najela blagovno znamko Zlata lisica. Če je to premalo, kot trdijo razočarani člani ASK Branik, naj presojajo drugi.

Dejstvo je, da bodo tekme ženskega svetovnega pokala tudi leta 2025 in 2026 potekale na Gorenjskem, vprašanje le, če tudi v prihodnje pod imenom Zlate lisice. Trenutno se namreč zdi, da bo blagovna znamka le še del smučarske zgodovine.

Ob vseh besednih dvobojih pa velja izpostaviti vprašanje, če je to, kje bo Slovenija gostile tekme ženskega svetovnega pokala in pod kakšnim imenom, res največja težava slovenskega smučanja?

Kakšna je prihodnost slovenskega smučanja?

Sredi decembra nas je z dvojno uvrstitvijo na tretje mesto v italijanski Alta Badii razveselil Žan Kranjec. Enaintridesetletni veleslalomist je praktično edini Slovenec, ki se letos uvršča med najboljše smučarje svetovnega pokala.

Ilka Štuhec je po upokojitvi Tine Maze tista, ki vleče ženski smučarski »voz« pri nas. Štajerka, ki v tej sezoni še čaka na prve stopničke, ni zadovoljna z uvodno polovico letošnje sezone, na zadnjem smuku v Zauchenseeju je bila 12., na obeh superveleslalomih je ostala brez točk.

Odličnih voženj na uradnih treningih v St. Moritzu in Val d'Iseru v celoti še ni uspela prenesti v tekme svetovnega pokala, čeprav je sredi decembra v Franciji zasedla peto mesto. Jasno je namreč, da Mariborčanka meri višje od tega.

Štefan Hadalin ima tudi letos precejšnje težave z odstopi, po dveh odstopih v drugi vožnji pa je brez točk v Kranjski Gori ostala Ana Bucik. Andreja Slokar po težki poškodbi še išče prave občutke, ostala dekleta pa si še utirajo pot v svetovni pokal.

Slavko Jerič je v rubriki Športni SOS na spletni strani MMC Slovenija razkril, da se je v zadnjih 40 letih na veleslalomskih tekmah Zlate lisice le dvakrat zgodilo, da nobena od Slovenk ni osvojila točk. Prvič leta 1986 in nato še leta 2015, ko je Ana Drev odstopila v finalni, Tina Maze pa v prvi vožnji.

Pretekli konec tedna je bilo podobno skromno tudi v moški konkurenci, ko je kultni Wengen gostil kar štiri tekme svetovnega pokala. Pet točk je s 26. mestom na sobotnem smuku osvojil zgolj Miha Hrobat, to pa je bil najskromnejši slovenski izkupiček po letu 1998, ko je Mariborčan Peter Pen za 29. mesto prejel dve točki.

Luknja v hitrih disciplinah

Na to, kar v prihodnosti čaka slovensko smučarijo, je pred dnevi v članku na Sportklubu opozoril tudi Martin Pavčnik. Kaj lahko se namreč zgodi, da bo Slovenija po upokojitvi Ilke Štuhec, ki šteje 33 let, ostala brez tekmovalke v hitrih disciplinah svetovnega pokala.

Dvakratna svetovna prvakinja v smuku je iz dneva v dan bližje zaključku kariere, po katerem bo, kot poudarja tudi avtor, v slovenskem smučanju zazevala ogromna smukaška vrzel. Ilka je namreč po umiku Maruše Ferk in Vanje Brodnik zadnja slovenska tekmovalka v svetovnem pokalu.

Neja Dvornik in Andreja Slokar se ob Ani Bucik posvečata tehničnim disciplinam, v katere se usmerja tudi 17-letna Ana Bokal, ki za zdaj tekmuje še na tekmah nižje od ravni svetovnega pokala. Na zadnjih šestih mladinskih svetovnih prvenstvih je imela Slovenija zgolj leta 2020 svojo predstavnico v Lini Knific.

V moški konkurenci sicer veliko stavijo na Miho Oserbana, ki je lani zmagal na veleslalomski tekmi Olimpijskega festivala evropske mladine v Trbižu. Osemnajstletni Korošec, ki bo na prihajajoči otvoritvi mladinskih olimpijskih igrah v Južni Koreji nosil slovensko zastavo, se želi v prihodnosti dokazati tudi v smuku, še prej pa nastopiti na tekmi svetovnega pokala v Kranjski Gori.

Foto: Arhiv mariborinfo.com

Težava tudi v stroki?

»Ko vidim slovensko smučarko na 46. mestu, mi ni prijetno. Trenutno ne vidim človeka, ki bi znal načrtovati razvoj enega mladinca, ki ima 14 ali 16 let, in mora imeti natančen plan dvojnega olimpijskega ciklusa osmih let.

Za to moraš imeti izobrazbo, izkušnje in moraš biti malo nor, kot sem bil tudi jaz,« je bil po veleslalomu Zlate lisice v izjavi za RTV Slovenija kritičen Andrea Massi, ki je do največjih uspehov popeljal Tino Maze.

Da v slovenskem smučanju manjka izobraženih trenerjev, dokazuje tudi »kolobarjenje« v reprezentančnih ekipah, saj se v članski konkurenci več ali manj zgolj menjujejo že znana imena. Tako je pred tedni Miho Koštomaja v vlogi glavnega trenerja ženskih tehničnih disciplin nasledil Mitja Kunc.

Težava so tudi pogoji za razvoj mladih smučarjev, saj v domovini ni pravih pogojev za trening hitrih disciplin. Potovanja v tujino tako še bolj povečajo stroške že tako finančno zahtevne discipline, financiranje pa v mlajših letih smučarjev sloni predvsem na starših.

Tako poznamo tudi primere, ko so se mladi smučarji po uspehih na državnih tekmovanjih pri 15 in 16 letih posvetijo drugim športom.

Komentarji (1)

MATEJ LAKOMNIK (ni preverjeno)

Zlato Lisico tja, kjer je sneg. Po navadi je to v Avstriji. Pomislite na velike naslove: DIE GOLDENE FUCHTS...

Starejše novice