Podnebne spremembe prinašajo pogostejša, daljša in intenzivnejša obdobja vročine. Z ustreznim hlajenjem prostorov, pitjem tekočine in prilagoditvijo dnevnih aktivnosti lahko zmanjšamo tveganje za zdravstvene zaplete.
Podnebne spremembe vse izraziteje vplivajo na naše vsakdanje življenje. Obdobja vročih dni postajajo pogostejša, daljša in intenzivnejša, zato predstavljajo vse večjo obremenitev za počutje in zdravje prebivalcev.
Kako močno bo vročina prizadela posameznika, je odvisno od njegove starosti, zdravstvenega stanja, telesne pripravljenosti ter trajanja in načina izpostavljenosti visokim temperaturam. Ker vseh posledic daljših vročinskih obdobij še ne poznamo dovolj natančno, je pravočasna priprava še toliko pomembnejša.
Nacionalni inštitut za javno zdravje, prebivalcem svetuje, naj si v vročih dneh aktivnosti organizirajo tako, da bodo čim manj izpostavljeni visokim temperaturam in bodo lahko upoštevali ključna priporočila za zaščito zdravja.
Hladni prostori so prva obramba pred vročino
V vročih dneh je izjemno pomembno, da stanovanja, hiše in delovne prostore čim dlje ohranimo hladne. Čez dan v prostore ne spuščamo vročega zraka, okna pa zastremo s polkni, žaluzijami, roletami ali drugim materialom, ki odbija sončne žarke.
Prostore prezračujemo predvsem ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, ko so zunanje temperature nižje. Čez dan naj bodo okna čim bolj zaprta in zasenčena. Izključimo tudi električne naprave, ki jih ne uporabljamo, saj se segrevajo celo v stanju pripravljenosti in dodatno zvišujejo temperaturo prostora.
Kadar naravno hlajenje ne zadošča, si lahko pomagamo z ventilatorji in klimatskimi napravami. Pri tem je pomembno vedeti, da ventilatorji pri hlajenju telesa pomagajo le do temperature zraka približno 35 stopinj Celzija. Pri višjih temperaturah je primerneje poiskati klimatiziran prostor.
Če je doma ali na delovnem mestu prevroče, Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča obisk javno dostopnega hlajenega prostora, denimo knjižnice, šole, telovadnice ali druge klimatizirane stavbe. Že nekaj ur na dan v ohlajenem prostoru lahko pomembno zmanjša obremenitev organizma.
Kjer je mogoče, se umaknemo v naravo in senco dreves. Telo lahko dodatno ohladimo s hladno prho, kopeljo ali hladnimi in vlažnimi oblogami na glavi, vratu, rokah in nogah.
Vročina lahko prizadene vsakogar, nekatere skupine pa so bolj ogrožene
Visoke temperature lahko povzročijo težave vsem prebivalcem, vendar so določene skupine še posebej občutljive. Med najbolj ogroženimi so starejši, dojenčki in majhni otroci, nosečnice ter kronični bolniki.
Večje tveganje imajo ljudje z boleznimi srca in ožilja, dihal, ledvic ali sladkorno boleznijo. Previdnejše morajo biti tudi osebe z duševnimi motnjami, omejeno mobilnostjo, povišano telesno temperaturo, drisko ali bruhanjem. Na sposobnost telesa, da uravnava temperaturo, lahko vplivajo tudi nekatera zdravila.
Vročina bolj prizadene ljudi, ki živijo v podstrešnih, slabo prezračenih ali prenatrpanih prostorih ter nimajo dostopa do naprav za hlajenje. Dodatno so izpostavljeni delavci na prostem, zaposleni v prostorih, ki se zaradi delovnega procesa močno segrevajo, rekreativni športniki in popotniki.
Med ranljive skupine sodijo tudi brezdomci, socialno izolirani prebivalci, begunci in ljudje z nižjimi prihodki, ki imajo lahko slabši dostop do ohlajenih prostorov in zdravstvene oskrbe.
V mestih je nevaren tudi učinek toplotnega otoka
Vročinski valovi so lahko še posebej intenzivni v urbanih območjih. Asfalt in beton čez dan vsrkavata toploto, ponoči pa jo počasi oddajata nazaj v okolje. Zaradi goste pozidave, pomanjkanja zelenih površin in toplote, ki jo ustvarjajo promet, stavbe in druge človekove dejavnosti, so mesta pogosto občutno toplejša od podeželja.
Ta pojav imenujemo učinek mestnega toplotnega otoka. Ker se mestno okolje ponoči ne ohladi dovolj, telo po dnevni izpostavljenosti vročini težje okreva. Ob daljšem vročinskem valu se lahko učinek še stopnjuje.
Pomembni niso le ukrepi posameznikov, temveč tudi ukrepi lokalnih skupnosti. Zagotavljanje zelenih površin, sence in javno dostopnih klimatiziranih prostorov je še posebej pomembno v okoljih z izrazitimi toplotnimi otoki in večjim deležem ranljivih prebivalcev.
Od slabega počutja do življenjsko nevarne vročinske kapi
Daljša izpostavljenost vročini lahko sprva povzroči nelagodje, utrujenost in slabše počutje. Sčasoma se lahko pojavijo dehidracija, kožni izpuščaji, vročinski krči, vročinska izčrpanost in omedlevica.
Visoke temperature lahko poslabšajo tudi že obstoječe bolezni. Najnevarnejša posledica pregretja je vročinska kap, ki zahteva takojšnje ukrepanje in zdravniško pomoč.
Telo se lahko pregreje tako na prostem kot v zaprtih, slabo prezračenih prostorih. Zato ni dovolj, da se izogibamo le neposrednemu soncu, temveč moramo spremljati tudi temperaturo v stanovanju, pisarni ali drugih notranjih prostorih.
Telesno aktivnost prestavimo na hladnejši del dneva
Pri fizični aktivnosti telo proizvaja dodatno toploto, zato je priporočljivo naporne dejavnosti omejiti. Šport, fizično delo in druga večja opravila na prostem opravimo zgodaj zjutraj ali zvečer, ko so temperature nižje.
V najbolj vročem delu dneva se zadržujemo v senci ali hladnejših prostorih. Uživamo lahko, manj mastno hrano in več manjših obrokov, saj tudi prebavljanje obilnih obrokov dodatno obremeni telo.
Oblačila naj bodo lahka, svetla in ohlapna, saj tako omogočajo lažje odvajanje toplote in izhlapevanje znoja.
Pijmo, še preden postanemo žejni
Zadostno pitje tekočine je eden najpomembnejših ukrepov za preprečevanje dehidracije in pregretja. Potenje je ključni način, s katerim telo pri visokih temperaturah odvaja odvečno toploto, zato moramo izgubljeno tekočino redno nadomeščati.
Najprimernejša pijača je hladna voda, približno tako hladna, kot priteče iz pipe. Ledeno mrzle pijače niso priporočljive, saj lahko dražijo prebavila.
Pijemo tudi takrat, ko še nismo žejni. Pri odraslem običajne dnevne potrebe po tekočini, zaužiti s pijačami, znašajo približno 1,5 litra, v vročini pa okvirno dva litra na dan. Ob telesnem naporu in močnem potenju so potrebe še večje.
Pomemben pokazatelj hidracije je urin. Če uriniramo redko in je urin temnejše barve, je to opozorilni znak, da moramo zaužiti več tekočine.
Izogibamo se pijačam z alkoholom, večjimi količinami kofeina ali sladkorja, saj lahko povečajo izgubljanje tekočine. Pri daljših in večjih telesnih naporih lahko z rehidracijskimi napitki nadomestimo tudi elektrolite, izgubljene s potenjem.
Ljudje, ki jim je zdravnik omejil količino tekočine ali jemljejo zdravila za odvajanje vode oziroma diuretike, naj se o primerni količini pitja v vročem vremenu posvetujejo z zdravnikom.
Preverimo, ali pomoč potrebujejo tudi drugi
V času vročinskih valov bodimo posebej pozorni na ljudi, ki živijo sami. Pokličimo ali obiščimo starejše, kronične bolnike in druge ranljive osebe ter preverimo, ali imajo dovolj tekočine in dostop do hladnega prostora.
Posebno pozornost namenimo dojenčkom, majhnim otrokom, nosečnicam, osebam z duševnimi motnjami ter bolnikom s srčno-žilnimi boleznimi in povišanim krvnim tlakom.
Nikoli ne puščamo otrok, starejših, bolnih oseb ali živali v zaprtem parkiranem avtomobilu. Temperatura v vozilu se lahko v zelo kratkem času nevarno poveča, tudi kadar je avtomobil parkiran v senci ali ima priprto okno.
Ob sumu na vročinsko kap takoj pokličemo pomoč
Če opazimo znake pregretja, osebo čim prej umaknemo v senco ali hladen prostor in jo začnemo ohlajati.
Ob sumu na vročinsko kap takoj pokličemo zdravniško pomoč. Prizadeto osebo do prihoda reševalcev ves čas hladimo. Če je nezavestna, ji ne dajemo tekočine, saj obstaja nevarnost zadušitve.
Z zdravnikom se posvetujemo tudi ob neobičajnih težavah, ki ne minejo ali se sčasoma slabšajo.
Med 10. in 17. uro se umaknimo pred soncem
Poleg zaščite pred vročino ne smemo pozabiti na zaščito pred sončnimi žarki. V času največje moči sonca, praviloma med 10. in 17. uro, poiščemo senco.
Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom, lahkimi oblačili in širokospektralno zaščitno kremo, ki ščiti pred žarki UVA in UVB.
Priporočljiv je sončni zaščitni faktor najmanj SPF 30. Kremo nanesemo na dele kože, ki niso pokriti z oblačili, med drugim na obraz, uhlje in hrbtišča rok.
V vročini se hrana hitreje pokvari
Visoke temperature povečujejo nevarnost okužb in zastrupitev s hrano. Hitro pokvarljiva živila hranimo v hladilniku in jih ne puščamo dalj časa na sobni temperaturi.
Posebej previdni moramo biti pri mesu, mesnih izdelkih ter živilih, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo pred zaužitjem temeljito operemo.
Tudi zdravila shranjujemo pri temperaturi, ki jo določata proizvajalec in farmacevt. Če nismo prepričani, ali je bilo zdravilo zaradi vročine nepravilno shranjeno, se posvetujemo s farmacevtom ali zdravnikom.
Spremljajmo vremenska opozorila
V obdobjih visokih temperatur redno spremljamo vremenske napovedi in uradna opozorila. Posebno pozornost namenimo napovedanim vročinskim valovom ter priporočilom pristojnih zdravstvenih in meteoroloških ustanov.
S pravočasnim prilagajanjem dnevnih aktivnosti, hlajenjem prostorov, zadostnim pitjem in pomočjo ranljivim prebivalcem lahko številne posledice vročine preprečimo ali vsaj pomembno omilimo.
