Svet zaskrbljen: Ameriški napadi na Iran sprožili val odzivov

Združene države Amerike so ponoči napadle iranske jedrske objekte in se s tem neposredno vključile v konflikt Izraela z Iranom. 

Teheran je opozoril na trajne posledice napadov in zahteval sklic Varnostnega sveta Združenih narodov.

Izrael je napade pozdravil, mednarodna skupnost, vključno z Evropsko unijo in Slovenijo, pa je pozvala k zmanjšanju napetosti in diplomatski rešitvi konflikta.

Potem ko je ameriški predsednik Donald Trump v petek dejal, da bo dal Iranu še dva tedna časa, da se odpove jedrskemu orožju in vrne k pogajanjem o svojem jedrskem programu, je zgodaj davi po srednjeevropskem času na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil, da so ameriška letala napadla tri jedrske objekte v Iranu - Natanz, Isfahan ter podzemni objekt za bogatenje urana Fordo.

Ameriški mediji so pred tem davi poročali, da so ameriški bombniki B-2 zapustili ZDA.

Gre za bombnike, ki so edini sposobni nositi velike bombe za uničevanje podzemnih bunkerjev.

ZDA so se pridružile Izraelu v vojni proti Iranu

S tem so se ZDA v vojni, ki jo je z napadom na Iran 13. junija začel Izrael, pridružile svojemu največjemu zavezniku na Bližnjem vzhodu.

Trump je po napadu zatrdil, da so popolnoma uničili ključne objekte za bogatenje urana v Iranu, čeprav potrditev o dejanski škodi po napadih še ni. 

Iranski mediji so napade potrdili, ob tem pa so poročali, da so uran iz Forda še pred napadom spravili na varno.

IAEA: Brez zaznanega sevanja, sklic izrednega zasedanja

Mednarodna agencija za jedrsko energijo IAEA je sporočila, da po napadih niso zaznali povečanega sevanja ob iranskih jedrskih objektih, da pa bodo dodatne ocene razmer sporočili, ko bo na voljo več informacij. 

Za ponedeljek so sklicali izredno zasedanje sveta guvernerjev IAEA.

Trump je še dejal, da mora Iran sedaj skleniti mir, sicer bodo prihodnji napadi veliko obsežnejši. Današnje napade je označil za spektakularen vojaški uspeh.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napade pričakovano pozdravil kot drzno odločitev, ki bi lahko bila prelomnica v zgodovini regije.

Poudaril je, da je bila z ameriškim napadom izpolnjena ena njegovih glavnih obljub, ki jih je dal ob začetku napadov na Iran, in sicer, da bodo uničen iranski jedrski objekti.

Sklic izrednega zasedanja Varnostnega sveta ZN

Iranski zunanji minister Sejed Abas Aragči je ameriške napade na Iran obsodil kot nezaslišane in poudaril, da si Iran pridržuje vse možnosti za obrambo svoje suverenosti.

Teheran je zahteval sklic izrednega zasedanja Varnostnega sveta ZN, Aragči pa je za ponedeljek napovedal posvete z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi.

Mednarodna skupnost poziva k umiritvi

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ameriške napade označil za zaskrbljujoče in nevarno zaostrovanje v regiji, ki je že tako na robu, pa tudi kot neposredno grožnjo miru in varnosti v svetu. 

Vpletene strani je pozval k zmanjšanju napetosti in diplomatski rešitvi konflikta.

K temu so strani pozvali tudi v Bruslju in Ljubljani. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je v odzivu na omrežju X izpostavila, da Iran ne sme razviti jedrskega orožja, saj bi to ogrozilo mednarodno varnost. 

»Vse strani pozivam, naj naredijo korak nazaj, se vrnejo za pogajalsko mizo in preprečijo nadaljnje zaostrovanje, « je dodala.

Nujnost pogajanj za izhod iz krize je izpostavila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. 

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa pa je pozval k zadržanosti ter spoštovanju mednarodnega prava in jedrske varnosti. 

O razmerah bodo v ponedeljek na zasedanju v Bruslju govorili tudi zunanji ministri Evropske unije.

Slovenski premier Robert Golob in zunanje ministrstvo sta pozvala vse strani k prekinitvi sovražnosti in vrnitvi za pogajalsko mizo.

Golob je opozoril, da nasilje in vojaški spopadi vodijo samo v še večje trpljenje nedolžnega prebivalstva Bližnjega vzhoda.

Stranka Levica je medtem napad ZDA obsodila kot nevarno in neodgovorno eskalacijo, ki Bližnji vzhod in svet znova potiska na rob nove vojne.

Demokrati kritični, republikanec Trump deležen podpore

Nemčija in Velika Britanija sta se odzvali s pozivom Iranu k vrnitvi za pogajalsko mizo za dosego diplomatske rešitve konflikta z Izraelom.

Francija je pozvala k zadržanosti, da bi se izognili razširitvi konflikta, papež Leon XIV. pa se je zavzel za končanje vojn.

Irak, ki meji na Iran, je medtem opozoril, da ZDA z napadom ogrožajo mir in stabilnost na Bližnjem vzhodu. Kot neprikrito agresijo ga je obsodilo tudi palestinsko islamistično gibanje Hamas.

Tudi vodilni ameriški demokrati so kritični do odločitve Trumpa za napad na cilje v Iranu. Očitajo mu predvsem, da za dovoljenje za uporabo sile ni zaprosil kongresa.

Vodja demokratske manjšine v senatu Chuck Schumer je opozoril, da se je z napadi dramatično povečala nevarnost širše, daljše in bolj uničujoče vojne. 

Od republikancev, ki imajo trenutno večino v obeh domovih kongresa, pa je Trump za napade prejel številne pohvale in podporo.

Iran in Izrael sta medtem nadaljevala medsebojne raketne napade. 

V napadih, ki so sledili ameriškim napadom na Iran, je bilo po podatkih izraelskih reševalnih služb v Izraelu ranjenih 16 ljudi.