Dotrajane fasade, prazna stanovanja in stavbe, ki že leta čakajo na obnovo. Staro mestno jedro Ptuja se sooča s številnimi izzivi, zato smo županske kandidate vprašali, kako bi spodbudili lastnike k obnovi objektov in kje bi zagotovili denar.
Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami so se v Hotelu Ptuj na zadnjem soočenju portala Ptujinfo srečali vsi kandidati za župana oziroma županjo Mestne občine Ptuj: Nuška Gajšek (Socialni demokrati), Nuška Vrabl (Demokrati), Andrej Čuš (Lista dr. Andreja Čuša - Skupaj za Ptuj), Lina Habjanič (Levica) in Janko Širec (Lista mag. Janka Širca, lista Ptuj je naš in Gibanje Svoboda).
Tokrat so odgovarjali na vprašanja, ki so jih zastavili bralci našega portala. Eno izmed njih se je nanašalo na podobo starega mestnega jedra, kjer so številne fasade dotrajane, nekatere stavbe pa tudi vidno propadajo.
Kandidate smo vprašali, kako bi se lotili njihove obnove in s katerimi konkretnimi ukrepi bi spodbudili lastnike k urejanju objektov. Ob tem velja poudariti, da številne nepremičnine niso v občinski, temveč v zasebni lasti.
Širec: Občina mora najprej urediti svoje nepremičnine
Janko Širec je poudaril, da bi morala občina pri obnovi starega mestnega jedra najprej poskrbeti za lastne nepremičnine in tako postati zgled zasebnim lastnikom.
Opozoril je, da so nekateri lastniki stavbe pridobili v postopkih denacionalizacije, vendar danes nimajo dovolj sredstev za njihovo vzdrževanje in obnovo. Po njegovem bi morala občina z njimi vzpostaviti dialog in jim v okviru svojih možnosti pomagati.
»Zagotovo mora biti občina vzgled, da bo najprej svoje objekte uredila, tako poslovne prostore kot stanovanja,« je poudaril.
Posebej je izpostavil občinska stanovanja v starem mestnem jedru, ki bi jih bilo treba obnoviti in nameniti mladim družinam ter kadrovskim potrebam.
Širec bi preveril tudi možnosti pridobivanja evropskih in kohezijskih sredstev za obnovo zgodovinskih objektov.
V dodatni razpravi je opozoril še na dotrajano komunalno infrastrukturo in številna neizkoriščena podstrešja v starem mestnem jedru. Po njegovem bi bilo treba v sodelovanju s strokovnjaki in pristojnimi institucijami preveriti možnosti njihove preureditve v stanovanja.
Habjanič: Občinska pomoč za obnovo fasad je občutno prenizka
Lina Habjanič je poudarila, da obnova starega mestnega jedra zahteva celovit pristop in ustrezno strokovno podporo.
Zavzela se je za vzpostavitev delovnega mesta mestnega arhitekta in širše urbanistične ekipe, ki bi bila usposobljena za delo z zgodovinskimi objekti ter sodelovanje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine.
Opozorila je tudi na višino občinskih sredstev, namenjenih zasebnim lastnikom za obnovo fasad in streh.
»Proračuni do zdaj, kar sem jaz bila v mestnem svetu, so zagotavljali zgolj 30.000 evrov za obnovo fasad in streh za privatne lastnike znotraj mestnega jedra,« je povedala.
Po njeni oceni je ta znesek glede na zahtevnost in stroške obnove zgodovinskih stavb bistveno prenizek.
Poudarila je, da obnova pogosto ne pomeni zgolj nove fasade, temveč tudi sanacijo vlage, dotrajanih zidov ter vodovodnih in električnih napeljav.
Zato bi povečala občinska sredstva za pomoč zasebnim lastnikom, hkrati pa pripravila strokovno analizo stanja objektov in preverila možnosti evropskega sofinanciranja.
V nadaljevanju razprave je posebej opozorila na stanje Dravske ulice in potrebo po spremembi občinskega odloka, ki določa kulturne spomenike. Po njenem bi bilo treba razširiti nabor zaščitenih nepremičnin, da bi lahko za njihovo obnovo pridobivali ustrezna sredstva.
Preberite še:
Čuš: Prazna občinska stanovanja je treba obnoviti in vanje vrniti življenje
Andrej Čuš je opozoril, da so številne stavbe v mestnem jedru v zasebni lasti, kar občini omejuje možnosti neposrednega ukrepanja.
Posebej zahtevni so po njegovih besedah primeri razpršenega lastništva, ko posamezni lastniki živijo v tujini ali pa lastniška razmerja še niso urejena.
»Ogromno teh ljudi je tudi v tujini, ponekod so celo umrli, in potem sami vemo, kakšni so ti postopki, kako do tega pristopiti,« je opozoril.
Po njegovem bi morala občina aktivneje vzpostavljati stik z lastniki in iskati rešitve za obnovo propadajočih objektov.
Kot dodatno oviro je izpostavil zahtevne postopke varovanja kulturne dediščine in arheološke raziskave, ki lahko podaljšajo izvedbo projektov ter povečajo stroške. Zato bi si prizadeval za aktivnejše povezovanje zgodovinskih mest in skupno iskanje rešitev na državni ravni.
Pomemben del oživljanja mestnega jedra vidi tudi v obnovi praznih občinskih stanovanj. Po njegovem bi bilo treba najprej popisati njihovo stanje, nato pa pristopiti k sanaciji in jih ponovno ponuditi v uporabo.
S tem bi lahko v mestno jedro privabili nove prebivalce, predvsem mlade, ter posledično povečali obisk lokalov, trgovin in drugih dejavnosti.
Vrabl: Zakaj staro mestno jedro ne živi, kot bi si zaslužilo?
Nuška Vrabl je opozorila, da obnova fasad sama po sebi ne bo dovolj, če se v staro mestno jedro ne vrne življenje.
Po njenem bi bilo treba najprej ugotoviti, zakaj središče Ptuja kljub dosedanjim ukrepom ne zaživi v tolikšni meri, kot bi si želeli.
»Fasade so samo en del problema starega mestnega jedra. Jaz bi se bolj to vprašala, kaj delamo narobe, da v vseh teh letih nismo zaobrnili tega kolesa propada,« je poudarila.
Opozorila je, da so bili v preteklih letih obnovljeni številni trgi in ulice, vendar se utrip mestnega jedra po njeni oceni ni bistveno spremenil.
Zavzela se je za pregled dobrih praks drugih evropskih zgodovinskih mest, ki so uspela ohraniti svojo dediščino in hkrati ustvariti živahno mestno središče.
Po njenem bi bilo treba povezati stanovanjsko funkcijo mestnega jedra s turistično, kulturno, gostinsko in trgovsko ponudbo.
Posebej je izpostavila potencial butičnega turizma, kulinarike in vinske tradicije, ki jih Ptuj po njenem še ne izkorišča dovolj.
Preberite še:
Gajšek: Za obnovo starega mestnega jedra bi morali pridobiti več evropskega denarja
Aktualna županja Nuška Gajšek je poudarila, da se s podobnimi težavami kot Ptuj soočajo tudi druga slovenska zgodovinska mesta, zato bi bilo treba na državni in evropski ravni nastopiti povezano.
Kot pomemben premik je izpostavila možnost financiranja obnove kulturnih spomenikov iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), prek katerega je Mestna občina Ptuj pridobila tudi sredstva za prenovo mestne hiše.
»Jaz mislim, da bi bilo treba na nivoju združenja zgodovinskih mest narediti eno skupino pritiska, se povezati tudi s predstavniki, ki jih imamo v Bruslju, in potem res lobirati, da bo tudi v Slovenijo prišel evropski denar namensko za obnovo starih mestnih jeder, za obnovo kulturne dediščine, za arheologijo in za vse to,« je poudarila.
Pojasnila je, da je bila v okviru sedanje finančne perspektive omogočena tudi uporaba sredstev CTN za obnovo kulturnih spomenikov, česar po njenih besedah prej ni bilo.
Prav prenovo ptujske mestne hiše je navedla kot primer dobre prakse, ki bi lahko bila izhodišče za prihodnje projekte.
Kje se kandidati strinjajo in v čem se razlikujejo?
Vseh pet kandidatov se strinja, da staro mestno jedro potrebuje obnovo in več življenja, vendar predlagajo različne pristope.
Širec poudarja obnovo občinskih nepremičnin in pomoč zasebnim lastnikom, Habjanič več občinskih subvencij in strokovno urbanistično ekipo, Čuš obnovo praznih stanovanj ter reševanje zapletenih lastniških razmerij, Vrabl povezovanje obnove z oživljanjem mestnega središča, Gajšek pa predvsem možnosti evropskega sofinanciranja.
