Od ureditve krožišča in obnove praznih stanovanj do ponovne uvedbe participativnega proračuna. Županske kandidate smo na zaključnem soočenju vprašali, kateri konkretni projekt bi uresničili že v prvem letu mandata.
Pred nedeljskimi lokalnimi volitvami so se v Hotelu Ptuj na zadnjem soočenju portala Ptujinfo srečali vsi kandidati za župana oziroma županjo Mestne občine Ptuj: Nuška Gajšek (Socialni demokrati), Nuška Vrabl (Demokrati), Andrej Čuš (Lista dr. Andreja Čuša – Skupaj za Ptuj), Lina Habjanič (Levica) in Janko Širec (Lista mag. Janka Širca, lista Ptuj je naš in Gibanje Svoboda).
V predvolilni kampanji so kandidati predstavili številne načrte za razvoj mesta, od novih stanovanj in gospodarskih con do prometnih ureditev ter oživljanja starega mestnega jedra.
Toda Ptujčani podobne obljube poslušajo že vrsto let. Zato smo jih ob koncu soočenja vprašali, zakaj bi jim morali volivci tokrat verjeti in kateri konkretni projekt bi lahko uresničili že v prvem letu mandata.
Njihovi odgovori so razkrili precej različne prioritete.
Širec: Najprej bi uredil plastično krožišče pri železniškem podvozu
Janko Širec je poudaril, da lahko volivcem kot zagotovilo za uresničevanje obljub ponudi predvsem svoje dolgoletne izkušnje pri vodenju javnih podjetij in delu v občinski upravi.
Spomnil je, da Komunalno podjetje Ptuj vodi že skoraj 15 let, pred tem pa je deset let deloval v Mestni občini Ptuj, najprej kot vodja oddelka in nato kot direktor občinske uprave.
Po njegovih besedah zato dobro pozna delovanje občine, njene zaposlene in sodelovanje z državnimi institucijami.
»Projekt, ki bi ga takoj pognal, pa je, smo ga že prej omenili, to bogokletno plastično krožišče pri vhodu v ptujski podvoz,« je dejal.
S tem je izpostavil ureditev krožišča pri železniškem podvozu, ki že dlje časa buri duhove zaradi začasne prometne ureditve.
Preberite še:
Habjanič: Občanom bi vrnila možnost odločanja o porabi občinskega denarja
Lina Habjanič je kot eno svojih prvih nalog izpostavila ponovno uvedbo participativnega proračuna, s katerim bi prebivalci neposredno odločali o delu občinskih sredstev.
Poudarila je, da bi bilo treba prebivalcem posameznih mestnih četrti in mladim ponovno omogočiti sodelovanje pri izbiri projektov, ki jih občina financira.
»Vrnitev participativnega proračuna, zato ker iskreno verjamem v to, da je potrebno dati prebivalkam in prebivalcem posamičnih mestnih četrti v neposredno upravljanje določen segment občinskega proračuna,« je poudarila.
Po njenem bi morala občina k izvajanju participativnega proračuna pristopiti dejavneje in z večjo ekipo, da bi spodbudila večje število predlogov.
Spomnila je, da je bilo na Ptuju za participativni proračun nazadnje namenjenih 175.000 evrov.
Ob tem je poudarila, da takšno odločanje ni pomembno zgolj zaradi izvedenih projektov, temveč tudi zaradi spodbujanja neposredne demokracije in večjega vključevanja občanov v življenje mesta.
Preberite še:
Čuš: V prvih 100 dneh bi začel oživljati mestno jedro
Andrej Čuš je poudaril, da je bila njegova svetniška skupina v preteklih osmih letih zelo dejavna in da so podali številne pobude, od katerih so bile nekatere tudi uresničene. Za izvedbo večjih sprememb pa bi po njegovem potrebovali močnejšo podporo volivcev.
Kot svojo prvo prioriteto je izpostavil oživljanje starega mestnega jedra, predvsem z obnovo praznih občinskih stanovanj in poslovnih prostorov.
»Naša konkretna zaveza je, da bomo takoj pristopili k aktivaciji in pa oživitvi centra Ptuja,« je povedal.
Pojasnil je, da bi najprej popisali vsa prazna stanovanja v mestnem središču, nato pa pristopili k njihovi modernizaciji in obnovi ter jih ponovno namenili uporabi.
Podobno bi se lotili občinskih poslovnih prostorov, za katere bi pripravili načrt njihovega ponovnega vključevanja v mestno življenje.
Čuš je poudaril, da bi bila to prva prioriteta njegovih prvih 100 dni mandata.
Preberite še:
Vrabl: Najprej pregled občinskih projektov, nato ureditev krožišča
Nuška Vrabl je poudarila, da bi se ob morebitnem prevzemu vodenja občine najprej lotila temeljite analize njenega poslovanja in načrtovanih investicij.
Spomnila je na navedbe o približno 25 milijonov evrov vrednem investicijskem ciklu, ki naj bi se začel izvajati.
Po njenem bi bilo treba preveriti, kateri projekti so dejansko pripravljeni na izvedbo in pri katerih bi bilo mogoče najhitreje doseči konkretne rezultate.
»Definitivno bi naredila eno veliko analizo samega poslovanja mestne občine, vedela, kateri projekti so resnično v taki fazi, ki jih je lahko najprej pa najbolj učinkovito zagnati,« je povedala.
Ob tem je tudi sama izpostavila začasno krožišče pri železniškem podvozu.
Dejala je, da bi od pristojnih na državni ravni vztrajno zahtevala ureditev trajnega krožišča, ki bi nadomestilo sedanjo začasno prometno rešitev.
Preberite še:
Gajšek: Kot prioriteto izpostavila Osnovno šolo Breg
Aktualna županja Nuška Gajšek, ki se poteguje za tretji mandat, je na zaključno vprašanje o projektu za prvo leto mandata odgovorila zelo kratko.
Kot svojo prioriteto je navedla Osnovno šolo Breg.
Različne prioritete, skupno vprašanje pa ostaja: Kaj bo dejansko uresničeno?
Odgovori kandidatov kažejo, da bi se njihove prve poteze ob morebitni izvolitvi precej razlikovale.
Širec in Vrabl sta izpostavila ureditev krožišča pri železniškem podvozu, pri čemer bi Vrabl najprej opravila tudi pregled občinskega poslovanja in investicij.
Čuš bi se osredotočil na oživljanje starega mestnega jedra in obnovo praznih občinskih nepremičnin, Habjanič bi ponovno uvedla participativni proračun, Gajšek pa je kot prioriteto navedla Osnovno šolo Breg.
