Isti evro ni enako vreden.
Na vsaki plačilni listi je vrstica, ki je skoraj nihče ne pogleda. Od 462,66 evra vaše plače vsak mesec ne plačate dohodnine. Temu se reče splošna olajšava in pri povprečni plači je vredna 120 evrov neto na mesec.
Zadnje dni je o njej slišati na vsakem koraku. Gibanje Svoboda je v petek v državni zbor vložilo predlog, da se s 1. januarjem 2027 dvigne na 6500 evrov na leto. Koalicija je odgovorila, da gre za populizem, in spomnila, da je prav Golobova vlada pred štirimi leti ustavila dvig na 7500 evrov.
Kaj ta številka sploh pomeni in koliko bi prinesel posamezni predlog, smo preračunali na podlagi letošnje dohodninske lestvice.
Kako deluje
Dohodnina se ne obračuna od celotne bruto plače. Najprej se odštejejo prispevki za socialno varnost, ki jih je pri zaposlenem 23,1 odstotka, nato splošna olajšava, šele od tistega, kar ostane, se izračuna davek.
Letos znaša splošna olajšava 5551,93 evra na leto. Pri plači se upošteva sproti, vsak mesec po dvanajstina, torej 462,66 evra. Dobi jo vsak zaposleni, ne glede na starost, otroke ali poklic.
Vzemimo povprečno bruto plačo, ki je bila junija po podatkih statističnega urada 2751,37 evra. Po odbitku prispevkov ostane 2115,80 evra, po odbitku olajšave pa 1653,14 evra davčne osnove. Brez olajšave bi bila dohodnina za 120,29 evra na mesec višja, na leto za 1443,50 evra.
Isti evro ni enako vreden
Olajšava zmanjša osnovo, zato je njena vrednost odvisna od stopnje, po kateri se obdavči zadnji evro vaše plače. Pri minimalni plači je to 16 odstotkov, pri večini zaposlenih 26, pri visokih plačah 39 ali 50 odstotkov.
Iz tega sledi nekaj, kar v politični razpravi redko slišimo. Če se olajšava dvigne za 1000 evrov, dobi zaposleni z minimalno plačo 160 evrov na leto, povprečni 260 evrov, nekdo z zelo visoko plačo pa 390 ali 500 evrov. Dvig olajšave v evrih je zato ugodnejši za bolje plačane, čeprav ga politiki praviloma predstavljajo kot ukrep za vse.
Minimalna plača je letos ostala brez dodatka
Za nižje plače obstaja še dodatna splošna olajšava. Kdor ima bruto plačo do 1480,51 evra na mesec, dobi poleg 462,66 evra še dodatek, ki se z višjo plačo zmanjšuje.
Minimalna plača je od januarja 1481,88 evra. Meja je torej presežena za 1,37 evra, zato zaposleni z minimalno plačo dodatne olajšave pri mesečni plači ne dobijo več. Lani so jo še imeli, saj je bila minimalna plača 1277,72 evra, meja pa 1402,66 evra.
Po naših izračunih so lani ti zaposleni imeli 584,84 evra olajšave na mesec, letos 462,66 evra. To je 122,18 evra manj olajšave oziroma približno 235 evrov več dohodnine na leto. Na slabšem sicer niso, ker se je minimalna plača dvignila za skoraj 16 odstotkov, meja za dodatno olajšavo pa le za 5,55 odstotka.
Pravilo je Finančna uprava Republike Slovenije zapisala v uradni lestvici za letos: dodatek pripada le, če mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja ne presega 1480,51 evra.
Od 3500 do 5551,93 evra
Leta 2021 je splošna olajšava znašala 3500 evrov. Marca 2022 je državni zbor na predlog Janševe vlade s 45 glasovi proti 40 sprejel zakon, po katerem bi se vsako leto dvignila za 1000 evrov in leta 2025 dosegla 7500 evrov.
Po volitvah je Golobova vlada dvig ustavila. Za leto 2023 je olajšavo določila pri 5000 evrih, samodejne nadaljnje dvige pa črtala. Leta 2024 je ostala enaka, nato so jo začeli usklajevati z rastjo plač.
Če bi veljal zakon iz leta 2022, bi bila olajšava danes 7500 evrov. Povprečni zaposleni bi imel na leto 506,50 evra oziroma okoli 42 evrov na mesec več.
Kaj se bo zgodilo v vsakem primeru
Nekaj pa se bo zgodilo ne glede na politiko. Zakon o dohodnini določa, da se olajšave in dohodninska lestvica vsako leto uskladijo z najmanj polovico rasti povprečne plače od junija do junija.
Lani je vlada s sindikati dogovorila več od minimuma: plače so zrasle za 7,4 odstotka, olajšave in lestvica pa za tri četrtine te rasti, torej za 5,55 odstotka. Delodajalcev pri dogovoru ni bilo, ker so izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta.
Za prihodnje leto je številka že znana. Povprečna bruto plača je junija 2025 znašala 2540,80 evra, letos junija 2751,37 evra, kar je 8,29 odstotka več. Nekaj k temu je prispeval tretji obrok povišanja plač v javnem sektorju. Z zakonskim minimumom bi se olajšava dvignila na okoli 5780 evrov, če se ponovi lanski dogovor, pa na okoli 5900 evrov.
Povprečni zaposleni bi imel ob enaki bruto plači 100 oziroma 150 evrov na leto več. Končni znesek bo določil pravilnik, ki ga ministrstvo običajno objavi decembra.
Kaj predlaga Svoboda
Svoboda predlaga 6500 evrov, kar je 948,07 evra več kot letos. Hkrati bi spremenila meje dohodninskih razredov in znižala stopnje, pri 50 odstotkih pa bi ostali tisti, ki zaslužijo več kot 150.000 evrov na leto. Strošek ocenjujejo na nekaj manj kot 700 milijonov evrov na leto.
»Ko govorimo o srednjem razredu, govorimo o vseh tistih, ki zaslužijo od 30.000 do 120.000 evrov letno,« je ob predstavitvi dejal Robert Golob. Po izračunih Svobode bi medicinska sestra na leto dobila okoli 700 evrov več, učitelj 1100, programer 1500 in zdravnik 3400 evrov.
Sam dvig olajšave teh zneskov ne pojasni. Po naših izračunih prinese povprečnemu zaposlenemu 246,50 evra na leto, torej dobrih 20 evrov na mesec. Večino razlike torej prinesejo nove meje razredov in nižje stopnje, a teh Svoboda javno ni predstavila v celoti, zato njenih primerov ni mogoče preveriti.
Odziv koalicije je bil oster. »Torej gre za še enega v vrsti poceni populizmov s strani Roberta Goloba,« je dejal Andrej Poglajen iz SDS. Aleksander Gungl iz NSi je spomnil: »Ampak prva poteza Golobove vlade je bila, da so to reformo razveljavili.«
In koalicija
Tudi SDS je lani, takrat še v opoziciji, predlagala višjo olajšavo, in sicer 8000 evrov za leto 2026, 9000 za 2027 in 10.000 evrov od leta 2028. Ministrstvo za finance je strošek ocenilo na 650 milijonov evrov v prvem letu in 1,04 milijarde v letu 2028. Odbor državnega zbora je predlog oktobra zavrnil.
Koalicijska pogodba sedanje vlade pravi le, da se bo splošna olajšava postopno zviševala in sledila minimalnim življenjskim stroškom. Zneska ali roka ne navaja. Dodaja še posebno olajšavo 3000 evrov za mlade do 29. leta in združitev razredov z 39 in 50 odstotki v enotno stopnjo 40 odstotkov.
Finančni minister Andrej Šircelj je junija na zaslišanju dejal: »Nujno je treba razbremeniti delo, v naslednjem štiriletnem obdobju ga bomo.«
Med ukrepi je naštel tudi dvig splošne olajšave, a se mu zdi uresničitev v prvem letu mandata malo verjetna. Intervencijski zakon, ki ga je koalicija sprejela maja in o katerem sindikati zdaj zbirajo podpise za referendum, olajšave ne spreminja.
Predlog Svobode zdaj čaka na obravnavo v državnem zboru, vlada pa mora o njem podati mnenje. Pravilnik z zneski za leto 2027 bo po ustaljeni praksi znan decembra.
