Zastopanost žensk na trgu dela v Sloveniji je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije višja od povprečja držav članic Evropske unije. Leta 2022 je stopnja delovne aktivnosti žensk, starih 18–64 let, v Sloveniji znašala 72,5 odstotka, v Evropski uniji pa 67,4 odstotka.
Tudi stopnja delovne aktivnosti žensk z otroki je bila višja od povprečja Evropske unije.
Ob današnjem prazniku dneva žena smo se o usklajevanju materinstva in kariere, o ženskah na vodilnih položajih, položaju žensk v šolstvu in o delitvi dela v zasebni sferi, pogovarjali z Darjo Harb.
Harb že več kot 30 let dela na področju izobraževanja, kjer si je pridobila veliko znanja in izkušenj, trenutno pa je ravnateljica Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo na Srednješolskem centru Ptuj.
Iskrene čestitke ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena. Kaj vam osebno ta praznik pomeni? Ga praznujete? Si ta dan privoščite kaj posebnega?
»Praznik žensk, 8. marec, ni samo priložnost za izkazovanje spoštovanja in čestitk ženskam, je tudi priložnost za ozaveščanje o enakopravnosti spolov in boju proti diskriminaciji ter nasilju nad ženskami. 8. marec je priložnost za druženje in izražanje hvaležnosti ženskam v našem življenju ter za spodbujanje njihovega nadaljnjega napredka.
Meni osebno ta praznik pomeni čas za samorefleksijo in morda tudi za razmislek, kako prispevati k spodbujanju in zagotavljanju enakosti v vsakdanjem življenju. Ta praznik mi prinaša priložnost za motiviranje in podporo ženskam, ki jih vsakodnevno srečujem, v njihovem osebnem in poklicnem življenju.
Po drugi strani pa je to dan, ko si vzamem čas za počitek in razvajanje. Privoščim si nekaj časa samo zase, se osredotočim na svoje dobro počutje in se poglobim v dejavnosti, ki mi prinašajo veselje in zadovoljstvo. Pri tem želim izpostaviti, da si vsaka ženska, brez izjeme, za ta praznik zasluži vzeti čas zase in da si privošči nekaj, kar ji bo prineslo zadovoljstvo in sprostitev.«
Ste ženska, žena, mama, predavateljica, trenutno ravnateljica Šolskega centra Ptuj, Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo. S katero od omenjenih vlog ste imeli v življenju največ izzivov?
»Ženske se soočamo z različnimi vlogami v filmu z enostavnim naslovom: Življenje. Smo hčere, mame, gospodinje, žene, babice in gradimo svoje profesionalne poti. Upam si trditi, da smo v veliki meri tudi režiserke tega filma.
Vsaka od navedenih vlog prinaša svoje posebne izzive. Kot mama sem se pogosto znašla v iskanju ravnotežja med kariero, družino in osebnim življenjem. Prav ta vloga mi je dala največje izzive. Danes sta moja otroka sicer že odrasla, uspešna, gradita svojo osebno in profesionalno pot. Imata spoštljiv odnos do mene, do svojega očeta in do okolja, v katerem živita, izredno cenita družinske vrednote in na to sem izredno ponosna!
Pomembno je, da znaš postaviti prioritete, biti fleksibilen ter se prilagajati spremembam.
Kot učiteljica in predavateljica sem se nenehno trudila graditi pozitivno učno okolje, kjer bi se morali dijaki in študenti počutiti varne in podprte pri svojem učenju. Skušala sem biti čim bolj odprta za stalno izobraževanje in razvoj pedagoških veščin ter pristopov. Soočala sem se z različnimi osebnostmi in učnimi stili slušateljev. Torej sem tudi v tej vlogi morala biti prilagodljiva.
Moja poklicna pot me je vodila po različnih cestah, nikoli pa te ceste niso peljale izven področja, ki ne bi bilo povezano z mladimi in z izobraževanjem.
Ravno zato imam danes kot ravnateljica, jasno vizijo in cilje in verjamem, da znam te cilje predstaviti in doseči s svojimi sodelavci. Trudim se učinkovito delegirati naloge, kar je seveda ključno za dobro vodenje. Morda se včasih premalo zavedam svojih močnih strani, prepričana pa sem o moči svojih sodelavk in sodelavcev.
S podporo družine, znancev in prijateljev ter s pravilnim ravnanjem s svojimi osebnimi potrebami lahko ženske učinkovito obvladujemo različne izzive v življenju.«
Že več kot 30 let delujete na področju šolstva in pri tem zasedate tudi vodilne položaje, hkrati pa ste mama dveh, zdaj že odraslih, otrok. Kako ste v preteklosti usklajevali kariero in materinstvo? Ste imeli občutek, da zaradi materinstva niste v enakem položaju, kot vaši moški kolegi? Kako ste se s tem soočali?
»Usklajevanje materinstva in kariere je velik izziv, ki pa je izvedljiv z ustrezno organizacijo, podporo in prilagoditvami.
Vendar se je, če pogledam sedaj nazaj, dalo s pravilnim pristopom in predvsem s podporo družine, doseči uspeh tako v poklicnem kot tudi v družinskem življenju. Moram pa priznati, da so imeli pri tem usklajevanju veliko vlogo tudi moji starši. Brez njihove nesebične podpore bi verjetno kar nekaj kilometrov moje profesionalne poti ostalo neprehojene.
Svojo kariero sem gradila na področju izobraževanja, za katerega je še vedno značilno, da je v strukturi zaposlenih, vsaj do nivoja srednješolskega izobraževanja, večji delež žensk kot moških in enako velja tudi za vodstveni kader. Morda je to glavni razlog, da nikoli v svoji karieri nisem imela občutka, da sem, samo zaradi tega, ker sem ženska ali ker sem mati, v neenakopravnem položaju.«
Izobraževanje je panoga, kjer prevladujejo ženske, pa vendar je na vodilnih položajih velik odstotek moških. Kako vi to dojemate? Kako se je to spreminjalo čez leta, odkar ste v šolstvu? So bile ženske na vodilnih položajih v šolstvu vedno primerno zastopane? So to danes?
»V Sloveniji je podobno kot v mnogih drugih državah večina učiteljev na nižjih ravneh izobraževanja, kot so predšolska vzgoja in osnovna šola, žensk. Ta trend se je v zadnjih letih nekoliko spreminjal, vendar še vedno ostaja večina žensk med učitelji v teh stopnjah izobraževanja.
Na srednji šoli je razmerje med moškimi in ženskami učitelji bolj izenačeno, vendar je razmerje še vedno v prid ženskam. Na ravni terciarnega izobraževanja pa je celo nekoliko več moških.
Razlogi za tradicionalno višji delež žensk med učitelji so kompleksni in segajo od družbenih pričakovanj do zgodovinskih vplivov. Kljub temu pa se v zadnjih letih opaža večje prizadevanje za spodbujanje večje spolne raznolikosti v tem poklicu, da bi odražala sodobne družbene vrednote enakosti spolov.
Kar se tiče vodstvenega kadra v šolah, je situacija podobna. Višja kot je stopnja izobraževanja, večji delež moških se pojavlja, vendar je v srednjih šolah še vedno manj kot polovica moških ravnateljev in več kot pol žensk.«
Menite, da bi bilo v kateri drugi panogi za vas težje ali lažje ustvariti uspešno kariero in delovati na vodilnem položaju?
»Na področju, ki ni povezano z izobraževanjem, sem v svoji poklicni karieri preživela samo prvo leto svoje zaposlitve.
Priznam, da nikoli nisem razmišljala o tem, ali bi bila danes, zaradi tega, ker sem ženska, moja pot drugačna oziroma bolj težavna. Tudi sicer menim, da se je za uspeh potrebno nenehno truditi, se prilagajati spremembam in kar je najbolj pomembno, vedno se je treba učiti.
Proces učenja se nikakor ne neha z zaključkom izobraževanja. Učimo se vse življenje in tega se morajo mladi danes zavedati. Ni pomembno, ali si ženska ali moški, učenje je proces, ki nas spremlja vsak dan.
Na srečo živimo v državi, ki se po merjenju različnih indeksov enakosti žensk in moških umešča na visoka mesta. Pa vendar se moramo zavedati, da dejanske enakosti žensk in moških ni dosegla še nobena država na svetu. Neenakost je tako vidna na številnih področjih življenja, tako v zasebnem življenju kot tudi javnem oziroma profesionalnem.
Zase lahko mirno rečem, da niti v zasebnem niti profesionalnem življenju nisem imela s tem nobenih težav.«
Kaj menite o pozitivni diskriminaciji? Ste za različne ukrepe, ki spodbujajo/bi spodbujali k temu, da bi bilo v osnovnih šolah, recimo, več moških učiteljev in na vodilnih položajih več žensk?
»Poklic učitelja zahteva nekatere osebnostne lastnosti, ki jih sicer že tradicionalno pripisujemo ženskam, kot so toplina, nežnost, čustvenost, pripravljenost pomagati … Pri tem gre tudi še za spolni stereotip, ki je družbeno usidran.
Pozitivno diskriminacijo vsekakor podpiram, saj je pomembno, da imajo otroci raznolike vzornike in učitelje v obdobju, ko se izobražujejo. Morda je v določenih okvirih smiselno, da se vprašanje pozitivne diskriminacije moških v učiteljskem poklicu obravnava s premislekom, ob upoštevanju različnih stališč in možnih posledic.
Ne glede na vse pa je najbolj pomembno to, da se učitelje izbere na podlagi njihovega znanja, spretnosti in zmožnosti poučevanja, ne pa na podlagi spola.«
Se kot ravnateljica zavedate tega, da ste ženska na vodilnem položaju, na položaju moči? Se vam zdi, da je vaš način vodenja drugačen od vodenja vaših moških kolegov? Kako?
»Vodstveni položaj, ravnateljica šole, zahteva od mene močne socialne in čustvene veščine, kot so empatija, komunikacija in sposobnost sodelovanja. Temu v prid govorijo tudi nekatere raziskave, ki kažejo, da imajo ženske v povprečju boljše razvite te veščine kot moški, kar jim lahko pomaga pri učinkovitem vodenju.
Globoka vpletenost v življenja sodelavcev lahko marsikdaj postavi pod vprašaj verodostojnost mojega mnenja, zato se poskušam držati načela: služba ni družba.
Seveda mi je včasih kot ženski zelo težko, in ne morem kar izklopiti svoje osebnosti. Torej poskušam pri svojem delu biti bolj profesionalna izvedba same sebe, brez pretvarjanja, predvsem pa skušam ostati verodostojna. Morda so ravno tiste veščine, ki jih različne raziskave pripisujejo bolj ženskam in o katerih sem že govorila tisto, kar me loči od moških kolegov.
V vsakem primeru pa se trudim delati profesionalno, pošteno in objektivno.«
Ste imeli kadarkoli v svoji karieri občutek, da ste kot ženska v neenakovrednem položaju, da se morate bolj dokazovati, da se do vas obnašajo pokroviteljsko in podobno? Ste pri opravljanju svojega dela opazili kakšne druge razlike, ki bi nastale na podlagi spola?
»Ne, nikoli. V vseh 33 letih sem imela v kolektivih, kjer sem delala, moške sodelavce s spoštljivim in korektnim odnosom do žensk. Enako velja tudi v zasebnem življenju.«
Tudi vaš mož je zaposlen v šolstvu in tudi on je ravnatelj, torej so vajine delovne obveznosti najbrž zelo podobne. Kako pa usklajujeta delo doma? Kako sta to usklajevala v preteklosti, ko je bilo treba skrbeti tudi za otroka? Sta se odločila za tradicionalno delitev dela, kjer večino neplačanega dela v družini in za družino opravi ženska, ali se trudita, da bi bila pri tem enakovredna?
»Podobne delovne obveznosti partnerjev so lahko včasih prednost, imajo pa tudi negativne strani. So situacije, ko si lahko medsebojno nudiva podporo in razumevanje glede delovnih izzivov in pritiskov in to na nek način tudi okrepi najin odnos in vzajemno zaupanje.
Skupaj lahko kdaj pa kdaj iščeva rešitve za izzive, s katerimi se srečujeva na delovnem mestu. Seveda pa so se ravno zaradi takšnih situacij pojavljala negodovanja najinih otrok, ki sta bila, namesto kvalitetnega preživljanja našega prostega časa, deležna razpravljanja o iskanju rešitev za probleme, ki niso bili vezani na družinsko življenje.
Pri nas doma ni bilo tradicionalne delitve dela, vsak je naredil (in enako je še danes) pač tisto, kar je lahko oziroma kar je bilo nujno. Velikokrat so vskočili še moji starši, ko pa sta bila otroka dovolj stara, pa je nekaj obveznosti padlo tudi nanju. Tako, da pri nas velja 'vsi za vse, kar pa ne gre, pač ne gre'.«
Kaj bi svetovali mladim, predvsem ženskam, ki si želijo delati v šolstvu in imeti uspešno ter izpolnjujočo kariero?
»Delo z mladimi oziroma učiteljski poklic je še vedno eden najbolj cenjenih in pomembnih poklicev v družbi. Učitelji morda danes sami sebe ne vidijo tako, saj trenutna situacija v Sloveniji glede tega ni spodbudna. Srečujemo se s pomanjkanjem tovrstnega kadra, ki pa je v glavnem povezano s plačilom.
Za vse, ki se odločate in vstopate v ta poklic na področju šolstva, je pomembno je, da si postavite jasne cilje in razmislite o tem, kaj točno želite doseči v svoji karieri v šolstvu. Nenehno se izobražujte in razvijajte svoje spretnosti, prisluhnite izkušenim sodelavcem, ki vam lahko pomagajo pri usmerjanju skozi vašo kariero in nudijo dragocene nasvete in podporo.
Ne bojte se prevzeti dodatnih nalog ali se vključiti v projekte, ki vam lahko pomagajo razširiti vaše izkušnje in spretnosti.
Pri vsem skupaj pa pazite, da ohranite ravnovesje med svojo poklicno kariero in zasebnim življenjem. Negujte svoje hobije, interese in odnose izven dela, da ohranite svoje zdravje in dobro počutje.
S svojim zgledom lahko motivirate in navdihnete mlade, s katerimi se boste pri svojem delu srečevali. Bodite jim pozitiven vzor, jih spodbujajte k uspehu in jih podpirajte pri njihovem profesionalnem in osebnem razvoju.
Po vsem tem ni lepšega občutka, ko se kdaj pa kdaj pri svojem delu ozreš nazaj in ugotoviš, da si imel priložnost sooblikovati uspešne ljudi, ki so odlični pri svojem delu. S ponosom lahko pokažeš nanje in rečeš: »Hej, tega sem pa jaz nekoč učil…«.
Vsi, ki se danes odločate ali vstopate v poklic na področju šolstva, se morate zavedati svojega poslanstva. Ste ključni gradniki družbe in s svojim delom prispevate k izobraževanju in vzgoji naslednjih generacij, s tem pa k boljši prihodnosti in napredku družbe kot celote.«
Starejše novice
