V zasebnem vrtcu Vilinski gaj so morali zaradi nove obveznosti odpuščati in najemati kredit.
V Sloveniji so letos uvedli obvezen zimski regres kot novo delovnopravno pravico za vse zaposlene, ki se plačuje dodatno poleg redne plače.
Znesek zimskega regresa je v letu 2025 določen na polovico minimalne plače, kar znaša 638,86 evra bruto in mora biti izplačan v denarni obliki do 18. decembra 2025 (z določenimi izjemami glede nelikvidnosti in poznejšega izplačila do konca marca 2026).
Uvedba obveznega zimskega regresa je številne delodajalce, zlasti manjše zasebne zavode in podjetja, postavila pred nenaden in nepredviden strošek, ki ga niso mogli vključiti v svoje finančne načrte.
Ker v nekaterih dejavnostih, kot so zasebni vrtci in socialnovarstveni zavodi, ne smejo ustvarjati rezerv ali dvigovati cen programov, se soočajo z likvidnostnimi težavami, zadolževanjem in celo odpuščanji.
PREBERITE ŠE:
Za zimski regres skoraj deset tisočakov
Pogovarjali smo se z direktorico ptujskega zasebnega vrtca Vilinski gaj Tamaro Peklar Korošec. Za Ptujinfo je povedala, da jih je uvedba obveznega zimskega regresa močno pretresla.
»Kdor razume, kaj je to neprofitno (cene oskrbnin nastavljene izključno za pokrivanje dejanskih stroškov) ve, da po zakonu ne smemo imeti nobenega dobička in ga, seveda, glede na dejavnost, ki jo opravljamo, tudi v resnici nimamo. Tudi donatorjev nimamo,« je dejala Peklar Korošec.
Skupni znesek izplačila zimskega regresa za Vilinski gaj je 9850 evrov. Tega stroška seveda niso mogli vključiti v ceno programa, ker ni bil predviden, ko so oblikovali ceno vrtca.
»To se ni vedelo vnaprej, ampak je bilo sprejeto kot predvolilni bombonček, 'na horuk'.«
Kredit in odpuščanje
Da bodo lahko znesek pokrili, so se morali zadolžiti, je pojasnila Peklar Korošec.
»Da pa bomo, kot neprofitni zavod, lahko odplačali dolg, smo morali odpustiti eno pomočnico. Znesek, ki je bil predviden za njeno plačo, bomo v naslednjih mesecih namenili za poplačilo dolga. To je gnila rešitev, da ne ogrozimo poslovanja in bomo lahko naprej delali.«
Na vprašanje, kakšne spremembe bi bile po njenem mnenju potrebne v zakonodaji ali lokalnih predpisih, da bi zasebni vrtci lažje pokrili takšne nepredvidene obveznosti, je poudarila predvsem nujnost izenačitve obravnave z javnimi zavodi.
Peklar Korošec: Lokalna skupnost bi lahko naredila več
Peklar Korošec meni, da zasebni vrtci opravljajo javno storitev pod enakimi pogoji in zahtevami kot javni, vendar pri finančnih podporah pogosto niso obravnavani enakovredno.
»Na ravni lokalne skupnosti bi z odprtimi rokami morali sprejeti dejstvo, da je zanje otrok v zasebnem vrtcu precej cenejši, kot otrok v javnem vrtcu. V nekaterih občinah v Sloveniji župani z zasebnimi vrtci odlično sodelujejo, podelili so jim celo koncesije in nekateri jim bodo tudi povrnili znesek za izplačilo zimskega regresa.«
Direktorica je poudarila, da je pluralnost ponudbe v predšolski vzgoji prednost, ki bi jo morale lokalne skupnosti prepoznati in ceniti, saj zasebni vrtci ne delujejo kot konkurenca javnim, temveč kot njihova dopolnitev, ki odgovarja na različne potrebe staršev.
Ob tem je poudarila, da se je več družin celo preselilo na Ptuj prav zaradi možnosti vpisa otrok v njihov vrtec, kar bi občina morala razumeti kot razvojno prednost, saj zasebnih vrtcev v Sloveniji ni veliko.
Dodala je še, da bi država po vzoru tujine lahko uvedla davčne olajšave za donatorje neprofitnim organizacijam, kar bi spodbudilo podjetnike k podpori zasebnih vrtcev, ki danes pogosto ostajajo brez donacij, ker ti od njih nimajo nobenih ugodnosti.
Vedno več dodatnih bremen ...
Uvedba zimskega regresa ima zato grenki priokus. Peklar Korošec se zaveda, da bo denar zaposlenim prav prišel, a so se morali posloviti od dobre in srčne sodelavke, ki jo bodo vsi pogrešali, je dejala.
»Dandanes je težko dobiti zanesljive, srčne in pedagoško kompetentne delavce. V zaposlene tudi veliko vlagamo, v smislu pedagoške nadgradnje ter izobraževanj in je zaradi tega narejena škoda še drugačne vrste. Čeprav imamo, kot je določeno v zakonu, še vedno dovolj zaposlenih za izvajanje pedagoškega procesa, se bo ta primanjkljaj poznal pri vsaki želji za koriščenje dopusta ali pri bolniških.«
Direktorica opozarja, da so, namesto da bi se ukvarjali s svojim osnovnim poslanstvom - vzgojo otrok, vse pogosteje obremenjeni s poročili, razpredelnicami in pravilniki, kar jim jemlje energijo in motivacijo. Po njenem mnenju se tisti, ki niso v vlogi »zasebnikov«, pogosto ne zavedajo, koliko dodatnih bremen to prinaša.
