Oktobra so planinske koče v visokogorju zaprle svoja vrata, nižje ležeče pa prešle na jesensko-zimski delovni čas, čemur je treba prilagoditi tudi jesenski obisk gora in večjo pozornost nameniti načrtovanju ture.
Visokogorske koče beležijo v povprečju desetodstotno boljšo sezono od petletnega povprečja
Gospodarska komisija PZS je ob koncu poletne planinske sezone izvedla oceno uspešnosti obratovanja planinskih koč na osnovi vprašalnika, ki je zajel primerjavo sezone v zadnjem petletnem obdobju glede na število gostov, število nočitev, število nočitev tujih gostov in oceno prometa. Povratne informacije je pridobila za dobro tretjino od 162 oskrbovanih planinskih koč.
»Letošnja sezona je bila za planinske koče približno pet odstotkov boljša od petletnega povprečja. Dobra je bila predvsem za visokogorske koče, kjer beležijo v povprečju desetodstotno boljšo sezono od petletnega povprečja. Temu je botrovalo nadpovprečno stabilno in sončno vreme ter še vedno porast tujih obiskovalcev v visokogorju. Največji obisk, a s tem tudi že pritisk, je predvsem na planinskih kočah v širši okolici Triglava,« je povzel izsledke analize poletne sezone 2018 v planinskih kočah strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar.
Visokogorske koče v Julijskih Alpah so že vse zaprle svoja vrata
Visokogorske koče v Julijskih Alpah so z izjemo Doma na Komni, ki je odprt vse leto, že vse zaprle svoja vrata, planinci lahko na zasilno oskrbo računajo še pri meteorologih v Triglavskem domu na Kredarici in na možnost zatočišča v neoskrbovanih zimskih sobah in bivakih.
Stalno odprti tudi jeseni in pozimi ostajajo Erjavčeva koča na Vršiču in Planinski dom Tamar v Julijcih, Domžalski dom na Mali planini v Kamniško-Savinjskih Alpah, Valvasorjev dom pod Stolom v Karavankah in številne nižje ležeče koče. Preostale pa so že prešle na jesensko-zimski delovni čas ter so odprte le ob koncu tedna in praznikih.
Večja pozornost pri načrtovanju ture
A poznavalci gorništva opozarjajo, da je poleg zaprtosti koč treba upoštevati tudi varnostni vidik obiskovanja gora jeseni in toliko večjo pozornost nameniti načrtovanju ture. »Številne koče nam v jesenskem in zimskem času ne bodo nudile toplih obrokov, možnosti dopolnitve zaloge tekočine, varne strehe nad glavo in podobnega. To pomeni, da moramo imeti v nahrbtniku poleg osnovne planinske opreme dodatna topla oblačila, zaščito pred vetrom in dežjem, alufolijo, ki nas varuje pred podhladitvijo ter več tople brezalkoholne tekočine in hrane. Jeseni so krajši tudi dnevi in tema nas bo ujela že nekje med peto in šesto popoldansko uro. Čelna svetilka je obvezna, poskrbite tudi za polne baterije,« svetuje alpinistični inštruktor in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.
Že manjši korak ali neprevidnost na poti lahko privede do zdrsa
Jeseni pa je v gorah možno tudi nenadno poslabšanje vremena, ki zaradi nizkih temperatur pomeni snežne padavine. »Le nekaj centimetrov snega ne samo, da pokrajino popolnoma spremeni, ampak zahteva še dodatno tehnično opremo (cepin, dereze) in dobršno mero znanja ter izkušenj za hojo v zimskih razmerah.
Zaradi povečane vlage so planinske poti mokre in hoja po takšni poti je lahko otežena, od planinca pa zahteva pozornost. Že manjši korak ali neprevidnost na poti lahko privede do zdrsa, ki se v najslabšem primeru lahko konča s hudimi poškodbami ali v primeru padca čez skalni skok s smrtjo,« opozarja Šerkezi in spomni tudi na večjo možnost megle, ki je pogosta »spremljevalka« gora v jesenskem času.
»V vsakem nahrbtniku naj bosta planinski zemljevid in kompas, svetujemo pa tudi znanje iz uporabe aplikacije Locus Maps na pametnem telefonu, kjer najdete tudi zemljevide Planinske zveze Slovenije. Če se na poti izgubite ali zaradi goste megle ne znate nadaljevati poti, ostanite mirni. Ne tavajte brezglavo, saj lahko zaradi slabe vidljivosti zdrsnete na mokrem pobočju. Če ne vidite rešitve oziroma ste poškodovani, pokličite na številko 112,« je sklenil Šerkezi.
Starejše novice
