Nasilje nad ženskami ostaja sistemski problem. Statistike kažejo, da je skoraj vsaka druga Slovenka po 15. letu doživela eno od oblik nasilja.
»Bila sem noseča, ko me je premikastil, da sem se komaj premikala. Potem je vzel vrv, ovil en konec okoli mene, drugega pa okoli odbijača svojega avta. Sedel je za volan, obrnil ključ in pognal avto skozi gozd.
Čez korenine, čez kamenje in listje, pijan od vina in moči, tip z obema rokama trdno na krmilu, tip, ki odloča, kam se bo šlo, kako hitro in po kateri razriti poti v pekel« je svojo situacijo izpovedala Anita Ogulin.
Takšne zgodbe niso osamljen primer. So simbol sistemskega problema, ki mu Slovenija še vedno ni kos.
Vsaka druga ženska je bila žrtev
Po podatkih Varuha človekovih pravic je 56,1 odstotka žensk v Sloveniji po 15. letu starosti doživelo eno od oblik nasilja.
Najpogostejše je psihično nasilje (49,3 odstotka), sledijo:
- fizično nasilje (23 odstotkov),
- premoženjsko nasilje (14,1 14,1 odstotka),
- omejevanje gibanja (13,9 odstotka),
- spolno nasilje (6,5 odstotka).
Posebno zaskrbljujoč je podatek, da več kot polovico umorov žensk povzročijo njihovi partnerji ali nekdanji partnerji. To razkriva razsežnost problema femicida, o katerem v Sloveniji še vedno govorimo preredko in prepozno.
Zakonska podlaga obstaja, izvajanje šepa
Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki velja od leta 2008, določa ukrepe za zaščito žrtev in sankcije za povzročitelje.
Med najpogostejšimi ukrepi je prepoved približevanja, ki jo policija izreče za 48 ur, sodišče pa jo lahko podaljša do 12 mesecev. A v praksi se pogosto izkaže, da ta ukrep ni učinkovit.
Povzročitelji nasilja pogosto nadaljujejo z dejanji kljub izrečenim prepovedim.
Nova evropska direktiva prinaša spremembe
Evropska unija je leta 2024 sprejela novo direktivo za boj proti nasilju nad ženskami in v družini.
Direktiva med drugim:
- kriminalizira spletno zalezovanje,
- kriminalizira kibernetsko nadlegovanje,
- prepoveduje pohabljanje ženskih spolnih organov,
- prepoveduje prisilne poroke.
Države članice, vključno s Slovenijo, so zavezane k pripravi novih akcijskih načrtov in krepitvi zaščite žrtev.
Potrebujemo več kot zakone
Strokovnjaki in organizacije, ki se ukvarjajo s pomočjo žrtvam, poudarjajo, da zakoni niso dovolj. Ključno je, da se zagotovi učinkovito izvajanje ukrepov, usposobljenost institucij in trajna finančna podpora programom pomoči žrtvam.
Nasilje nad ženskami se dogaja vsak dan. Tudi danes, v senci statistik, členov in zakonov, nekdo vleče vrv. In nekdo trpi.
Knjiga o težkih preizkušnjah največje slovenske humanitarke z najtoplejšim nasmehom je že dostopna.
