Spomnimo. Na božični dan, 25. decembra 2020, se je Silvo Drevenšek s partnerko prek sporočil dogovoril za predajo božičnih daril sinu, s katerim se je nedavno odselila od njega. Srečala sta se na dvorišču hiše v Gerečji vasi, ko sta vstopila, jo je napadel.
Po umoru nekdanje partnerke se je odpravil v sosednjo hišo, kjer so živeli njeni starši in pazili sina. Kljub prisotnosti otroka je s kuhinjskim nožem večkrat zabodel še tasta in taščo. Vse tri žrtve Drevenška so umrle.
Sojenje krvniku iz Gerečje vasi je bilo nekajkrat prestavljeno zaradi zdravstvenega stanja obtoženega. Sojenje se je začelo v začetku septembra 2021. Na predobravnavnem naroku krivde ni priznal.
Tožilstvo mu je pripisovalo tri kazniva dejanja umora in kaznivo dejanje zlorabe mladoletne osebe in surovega ravnanja. Tožilstvo je zahtevalo dosmrtno zaporno kazen.
6. decembra izrečena prva dosmrtna kazen v Sloveniji
Dan D za Silva Drevenška je bil 6. december 2021. Takrat mu je bila na ptujskem sodišču, sodišču prve stopnje, izrečena dosmrtna zaporna kazen.
To je bila prva dosojena dosmrtna zaporna kazen, ki je bila izrečena v Sloveniji, dosegla pa jo je ptujska tožilka Teja Kukovec Belšak.
A sodna gonja še ni bila končana. S tem dosežkom tožilstva je bila premagana le prva ovira. Sledila je pritožba Andreja Kaca, odvetnika krvnika iz Gerečje vasi.
Teja Kukovec Belšak je takrat za Ptujinfo pojasnila, da sodba sodišča prve stopnje, torej ptujskega sodišča, še ni pravnomočna. To pomeni, da imajo stranke pravico do pritožbe. Zadeva nato pot nadaljuje na sodišče druge stopnje.
Pritožba, napaka sodišča, ponovno sojenje
S pritožbo obrambe je primer romal na mariborsko višje sodišče. Aprila je tam potekala pritožbena obravnava. Tam so odločili, da je obsodba, torej prva dosmrtna obsodba v Sloveniji, razveljavljena.
In razlog? Ptujsko sodišče je naredilo napako, ki jih je stala dosmrtne sodbe. Pri razsojanju so sodelovali vsi imenovani člani sodnega senata, tudi nadomestna sodnica porotnica, kar predstavlja kršitev. Senat višjega sodišča je imel zvezane roke, sodbo so morali razveljaviti zaradi te napake v postopku.
Sledilo je ponovno sojenje, ponovno na Ptuju, a tokrat z drugim sodnim senatom. Preden bi se sojenje na Ptuju lahko nadaljevalo, pa je Andrej Kac, zagovornik obtoženega, sojenje skušal prestaviti na katero drugo sodišče. Za to je zaprosil iz razloga, da se obtoženemu zagotovi najbolj objektivno sojenje izven okolja. Vrhovnega mariborskega sodišča ni prepričal, sojenje se je nadaljevalo na Ptuju.
Tožilstvo je na ponovljenem sojenju ponovno zahtevalo dosmrtni zapor. Na ponovljenem sojenju je bila razlika tudi v zagovoru Drevenška - ta se je tokrat izgovarjal tudi na težave z alkoholom, dejal je, da se decembra sploh ne spominja.
Če je torej v prvem sojenju sodni senat pod vodstvom Marjana Strelca izrekel dosmrtno ječo, pa je bila v drugo kazen mnogo milejša.
Senat ptujskega sodišča, pa je tokrat, na ponovljenem sojenju, pod vodstvom Katje Kolarič, Drevenška spoznal za krivega, a so mu izrekli 30 let zapora.
Drevenšek je v spremstvu treh pravosodnih policistov vklenjen, a povsem mirno in brez besed prikorakal na sodišče. Tam so ga pričakali izobešeni transparenti, svojci in prijatelji pa so izrek sodbe spremljali pred sodiščem, a od daleč.
Pooblaščenec oškodovancev Danijel Planinšec je v izjavi pred sodiščem že takrat napovedal pritožbo na dolžino kazni, vnovič so zahtevali dosmrtni zapor.
Primer romal na višje sodišče
Po pritožbi tožilke, odvetnika družine in odvetnika Drevenška, pa je primer romal na višje mariborsko sodišče. Vsi trije so podali pritožbo na sodbo ptujskega sodišča, ki je krvnika iz Gerečje vasi obsodilo na 30 let. Tožilka in odvetnik družine sta zahtevala višjo kazen, zagovornik Drevenška pa znižanje kazni.
Zdaj je odločilo še višje mariborsko sodišče. Zavrnili so pritožbe na obsodilno sodbo Silvu Drevenšku, ki ga je ptujsko sodišče zaradi trojnega umora na božični večer leta 2020 obsodilo na 30 let zapora.
S tem je postal pravnomočno kriv za umore nekdanje partnerke in njenih staršev za surovo ravnanje z mladoletno osebo.
Vložijo lahko le še izredno pravno sredstvo
Iz urada predsednika višjega mariborskega sodišča so za Ptujinfo potrdili, da je tako z odločitvijo pritožbenega sodišča zadeva postala pravnomočna.
Pojasnili so tudi, da lahko zoper sodbo pritožbenega sodišča stranke na vrhovno sodišče vložijo izredno pravno sredstvo, to je zahteva za varstvo zakonitosti.
Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko sicer vloži zoper vsako odločbo, izdano na drugi stopnji, torej tudi omenjeno pravnomočno sodbo. Pri tem, da se lahko vloži zahteva za varstvo zakonitosti, mora biti kršen zakon ali predpis, ki določa prekršek.
Kdaj bi lahko Drevenšek odkorakal na prostost?
Bistvena razlika med 30-letno in dosmrtno kaznijo je datum, kdaj bi bil možen pogojni izpust.
»Razlika je v tem, da če bo izrečen dosmrtni zapor, je pogojni odpust možen po 25 letih. Če pa 30 let zapora, pa po 22 letih,« je nedavno poudaril odvetnik družine umorjenih Planinšec.
Starejše novice
