Foto: Jaka Arbutina
Po izrečeni sodbi na prvostopenjskem sodišču na Ptuju je obramba Silva Drevenška že napovedala pritožbo. Pogovarjali smo se z odvetnikom prvega na dosmrtni zapor obsojenega Slovenca Andrejem Kacem.

Silvo Drevenšek, na prvi stopnji obsojen dosmrtnega zapora, je na božični dan življenje vzel trem osebam. Bivši zunajzakonski partnerici in njenima staršema, vse to pa pred očmi otroka, sina Drevenška in bivše partnerice. 

Sodišče je odločilo, da je Drevenšek kriv umora zunajzakonske partnerice in njenih staršev. Prvostopenjsko sodišče mu je izreklo dosmrtno kazen. Prvo tako v Sloveniji. 

O pritožbi, kazni, nadaljnjem sodnem postopku in o tem, kaj pomeni biti odvetnik trojnemu morilcu, smo se pogovarjali z Andrejem Kacem.

Vprašanje je le še v okoliščinah 

Kac je takoj po izreku dosmrtne zaporne kazni napovedal pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo. Sodba namreč še ni napisana, to pomeni, da postopek še ni končan. Končan bo šele z vročitvijo sodbe obsojenemu in njegovemu zagovorniku, torej Silvu Drevenšku in Andreju Kacu, od tedaj teče tridesetdnevni rok za pritožbo. 

Kot je Kac, zagovornik Drevenška, že napovedal, bo ta gotovo vložena. Sodba bo nato romala na višje sodišče v Maribor, kjer jo bo obravnaval senat višjih sodnikov. 

V pogovoru za Ptujinfo je Kac pojasnil, da je imelo sodišče na prvi stopnji možnost izreči kazen zapora ali kazen dosmrtnega zapora. 

»Da je storilec dejanje storil, o tem tekom postopka ni bilo dvoma. In tudi, če ste poslušali zaključno besedo, v to obramba ni dvomila. Vprašanje je tistih okoliščin, v katerih je moj varovanec storil to dejanje,« nadaljuje Kac. 

Odvetnik bo drugostopenjskim sodnikom prepustil odločanje o vprašanju: ali imajo okoliščine dogodka trojnega umora dodatno težo, ki opravičuje izrek dosmrtnega zapora. 

Pod črto. Mnenje njegovega zagovornika je, da umori niso bili storjeni na tako grozovit in zavržen način, da bi opravičevali izrek dosmrtnega zapora. 

Dosmrtni zapor se lahko izreče le za najhujše oblike storitve najhujših kaznivih dejanj. Vprašanje za pritožbo je torej le, ali so bili umori storjeni na najbolj oteževalni, zavržen, grozovit način, kar je možno? To bi, po zakonodaji, opravičilo izrek dosmrtnega zapora. 

Pri tem Kac med pogovorom izpostavi ključno vprašanje, ki se poraja pri prvi obsodbi na dosmrtni zapor v Sloveniji: je bil trojni umor v Gerečji vasi edini umor, ki je bil storjen na tako zavržen način, da bi lahko dosmrtna obsodba zdaj padla prvič?

Kakšna bi bila primerna kazen? 

Vprašanje nima enoznačnega odgovora. Kac izpostavi, da je težko odmerjati kazni za človeška življenja, a pravni sistem se ob tem opira na zakonodajo. 

Priznava, da je računal na dolgoletno zaporno kazen. A dodaja, da je trenutno vprašanje le med dosmrtnim zaporom ali dolgoletno zaporno kaznijo.

Tako časovnico lahko pričakujemo ... 

Kac nadaljuje, da vročitev sodbe pričakujejo zadnje dni letošnjega leta ali prve dni naslednjega leta. Temu sledi teči tridesetdnevni rok za pritožbo. 

Pritožbo bosta z varovancem tako vložila , v roku tridesetih dni od prejema sodba, konec januarja ali začetek februarja naslednjega leta. Takrat bo zadeva s pritožbo vročena v odločanje na višje sodišče v Maribor. 

V naslednji dveh ali treh mesecih po vročeni pritožbi, bo višje sodišče odgovorilo, predvideva Kac.

»Bo pa zadeva glede na težo, glede na obseg tragičnih posledic, romala vsaj na vrhovno sodišče, mogoče na ustavno sodišče,« ocenjuje. 

»Sem njegova strokovna opora, izpostavljam vse njegove zakonske pravice«

Kac med pogovorom poudari, nehvaležnost odmerjanja let kazni za človeška življenja, a po poklicu je odvetnik. 

»Sem sam tudi človek, ki skozi privatni del moje osebe gledam na celo zadevo, na cel zločin, na celo tragiko te zadeve in je takšna zadeva zame osebno težka in tragična,« nadaljuje. 

Poudarja, da je njegov poklic tudi njegovo poslanstvo. O tej zadevi ne presoja, ne sodi. Je zagovornik stranke. Pravi, da za svoje stranke naredi vse, kar bi stranka naredila zase, če bi znala.

»Sem njegova strokovna opora, izpostavljam vse njegove zakonske pravice,« dodaja. 

»Kaj o dejanju mislim, to se mene ne more in ne sme vprašati. Moj kodeks je, da jaz o tem ne smem soditi,« govori o poklicu odvetnika. 

Foto: Jaka Arbutina

Največji izziv odvetnika soočenje z zadevo 

Kakšen je izziv za odvetnika, ko tožilstvo napove, tako redko zahtevano, dosmrtno kazen? Vprašanje, za katerega si odvetnik vzame nekaj sekund predaha in premisli, preden izgovori te besede. 

»Največji izziv je bil, ko sem se soočil z zadevo, s celim spektrom, z vsemi okoliščinami. S celo tragičnostjo zadeve. To je bil ne izziv - to je bila težava,« pove. 

Nadaljuje, da je bilo vse ostalo le del njegovih nalog. Ni pomembno, kakšno kazen bi zahtevalo tožilstvo, delo odvetnika bi potekalo na enak način. Zahteva po dosmrtni kazni zanj ni predstavljala pritiska, le motivacijo. 

Kakšni so bili razlogi za dejanjem? 

Odvetnik Drevenška postavi vprašanje glede razlogov za dejanjem trojnega umora. Pričal je tudi izvedenec psihiatrije, ki je ugotovil, da iz medicinskega gledališča, ni razlogov, ki bi omejevali prištevnost.

Obramba je predlagala izvedenca forenzične psihologije.

»Ta bi naj ugotovil razloge, zakaj je storilec storil to dejanje. To je včasih bolj zanimivo vprašanje, odgovori pa bolj pomembni, kot odgovor psihiatra, ki je predpogoj za kliničnega psihologa,« nadaljuje. 

Odvetnik se sprašuje o razlogih, motivih, vzrokih grozovitega dejanja. Ti na sodišču niso bili raziskani. 

»Vsak razlog, ki pojasni zločin, je ključen za presojo kazni,« zaključi.

»Kako Arogantno Cekini niso vse«

Pred sodiščem pa so se dvakrat zbrali tudi protestniki, ki so za Drevenška zahtevali dosmrtni zapor. Prišli so s transparenti, nekateri od teh so izzvali tudi Andreja Kaca. 

»Ljudje, ki mislijo, da sem slab človek, ker zastopam storilca v tej zadevi, ne razumejo civilizacijskih vrednot,« je odgovor odvetnika. 

Nadaljuje, da ni kazenskega postopka brez sodišča, tožilca in odvetnika. »Če odvetnikov ne bi bilo, bi bilo preveč obsojenih,« pojasni.
 
Na koga kazati s prstom pri krivih sojenjih? Vsaj en tak primer se najde tudi v Sloveniji. 

Kac poudari, da ne gre kriviti sodnika, niti tožilca. »Če odvetnik ne naredi vsega, sodišče dostikrat nima prave slike,« pojasni Kac. 

Pred izrekom sodbe so se pred sodiščem zbrali tudi protestniki. Ti so s transparenti nagovorili tudi odvetnika Kaca.

Breivik umoril 77 oseb, dobil 21 let zapora

Med pogovorom Andrej Kac izpostavi primer Breivik in tragedijo, ki je pretresla Norveško. Anders Behring Breivik je julija leta 2011 življenje vzel kar 77 osebam. Za to je bil kaznovan z najvišjo možno kaznijo na Norveškem, z 21 leti zapora. 

Želja nekaterih Norvežanov je bila, da bi država prav zaradi okrutnosti zločina Breivika, povišala kazen. A želje nekaterih niso obrodile sadov. Do povišanja kazni bi namreč prišlo le zaradi enega ekscesnega zločina. 

Slovenija je dosmrtno kazen uvedla leta 2008, ko je bil prvi mož pravosodnega ministrstva Lovro Šturm. Drevenšku je bila izrečena prva dosmrtna kazen - in to le nekaj dni po smrti pravosodnega ministra, ki je dosmrtno kazen zapisal v zakonik. 

Takrat, ob vpisu dosmrtne kazni, je bil velik del slovenske stroke in javnosti ogorčen. 

»Republika Slovenija je leta 2008 uvedla kazen dosmrtnega zapora brez popolnoma vsakega razloga. Ni bilo ekscesnega zločina, ni bilo razloga,« svoje razmišljanje o poanti dosmrtne kazni nadaljuje Kac. 

Kaj je namen kaznovanja? 

Namen kaznovanja, pojasnjuje odvetnik, ni zgolj retribucija ali kaznovanje storilca za zločin. Namen prav tako ni odvračanje potencialnih storilcev. Namen kaznovanja je predvsem rehabilitacija storilca, kar pomeni, da obsojenca, v okviru izrečene kazni, sistem spremeni v boljšega človeka – temu se odvetnik pridružuje. 

Pri dosmrtnem zaporu je možnost rehabilitacije izključena, predvideno je, da storilec celice več ne bo zapustil, četudi bi zapor naj bil tudi ustanova priprave na ponovno vključitev v družbo. 

Foto: Jaka Arbutina

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

zalostno (nepreverjen)

Kac je v kazenskem postopku skupaj z Drevenškom zaradi fiktivne izvršbe na hišo, saj sta želela poslati hišo na dražbo, ker pripada sinu. Kac je izdal fiktiven račun za svoje izmišljene bodoče storitve več kot 20 000 eur je pisalo v novicah. Odvetniška zbornica kaj spite ? policija, tožilstvo ?

KolegavStečaju (nepreverjen)

Odvetnik Andrej Kac ne izdaja računov. Kolega si ga je vzel, ker mu je obljubljal da bo zmagal. Na koncu je vse izgubil, potem pa se mu ni javljal več kot pol leta. Zaračunal pa mu je dvojno, prvo ti da za podpisat brezplačno pravno pomoč, da odvetnik dobi plačilo od sodišča, pa na roke je želel še dodatno plačilo, brez računa. Sej nič narobe da goljufa državo, če bi res znal pravo pa pomagal, ne pa da nič ne naredi na zadevi pa se potem skriva in ne dviguje telefona več. Zaradi njega je moral v stečaj.

Starejše novice